Mateja Lopuh: “Energijo nam dajejo ljudje, ki zmorejo ob naši pomoči preseči sami sebe”

Pred desetimi leti, ko je vaša ambulanta začela z delom, ste obravnavali 80 pacientov, lani 750. Čemu pripisujete ta porast?

“To v celoti pripisujemo glasu med ljudmi. Naša dejavnost je bila na začetku zelo stigmatizirana, povezovali so jo z zadnjim obdobjem življenja in imela je negativni prizvok. V teh desetih letih vidimo zelo velik napredek v spremembi razumevanja pomena našega dela. Razumevanje se je spremenilo na vseh nivojih, tako v bolnišnici kot na terenu. Glas med ljudmi je gotovo glavni razlog za porast števila obravnav. Zdaj se nam že dogaja, da obravnavamo več ljudi iz iste družine, najprej smo, recimo, skrbeli za očeta, zdaj za mamo. Najbolj žalostne so zgodbe, ko skrbimo, na primer, za mamo, nato pa za hčer, ali pa ko skrbimo za majhne otroke.”

“Grozno me boli, ko kdaj naletim na mnenje, da je ob diagnozi neozdravljive bolezni vseeno, kdaj umreš. Ne, pa ni! Ni vseeno! Priložnost imaš, da kljub temu še nekaj narediš in v to globoko verjamem.”

Dnevom pomagajo dodajati življenje
Zdravnica Mateja Lopuh je vodja Centra za interdisciplinarno zdravljenje bolečine in paliativno oskrbo Splošne bolnišnice Jesenice in vodja mobilne paliativne enote, ki deluje znotraj centra. Ob tem je še koordinatorica za razvoj paliativne oskrbe pri ministrstvu za zdravje. Po osnovni profesiji je specialistka anestezije in reanimatologije. Skozi vrsto izobraževanj predvsem v nemških in avstrijskih bolnišnicah in izobraževalnih ustanovah si je pridobila specialna znanja na področju paliativne medicine in zdravljenja bolečine. Letos mineva deset let, odkar z majhno ekipo sodelavcev v mobilni paliativni enoti zagotavlja pomoč neozdravljivo bolnim kroničnim in rakavim bolnikom kar na njihovih domovih. Bolnikom tako ni treba ob vsakem poslabšanju stanja v bolnišnico. Tistim, ki si to želijo, takšna podpora zdravstvenega in drugega osebja, ki se še vključuje v paliativno oskrbo, omogoča, da se od življenja poslovijo v svojem domačem okolju. Mobilna mreža, ki so jo razvili na Gorenjskem in za zdaj deluje le tam, je vizija in model za vso Slovenijo. Ministrstvo za zdravje je nedavno v splošnem dogovoru za zdravstvo zagotovilo denar za ustanovitev še petih podobnih enot po Sloveniji, kdaj bodo te začele delovati, pa je vprašanje za izbrane bolnišnice, ki se morajo primerno organizirati. Takšno delo terja veliko odrekanja, prilagodljivosti in improvizacije, poudarja zdravnica, a po drugi strani prinaša tudi veliko zadoščenje. Usmerjeni so v življenje in ne v umiranje. Bolnik, ki ni več vključen v aktivno zdravljenje, lahko še veliko naredi in uresničuje svoje sanje, pravi Mateja Lopuh.