Maša Klavora: “Moramo nastavljati ogledalo drug drugemu in sami sebi”

“To, da se želim vrniti v domače okolje, mi je bilo pravzaprav jasno vse od mladostnih let. Želja se je utrdila sredi študentskega obdobja, ko sem prenehala trenirati atletiko. Ugotovila sem, da je šest ali sedem treningov na teden zame preveč, da na tem področju preprosto nisem tako ambiciozna, da bi vanj vlagala toliko energije. Ravno takrat me je predsednik Marko Štucin povabili v izvršni odbor Kluba tolminskih študentov (KTŠ), kjer sem najprej vodila področje športa in sem se bolj intenzivno vključila v dejavnosti v Zgornjem Posočju. V zadnjih dveh letih študija sem postala predsednica kluba in domači kraji so res postali moj fokus. Res je, da so mi že ne povsem običajni in tudi izjemno aktivni starši privzgojili čut in odgovornost do lokalne skupnosti, pa tudi, da me Ljubljana nikoli ni čisto prevzela. Idealen kompromis je bilo zadnje obdobje študija, ko sem pol časa preživljala doma, pol pa v prestolnici, kjer sem vendarle imela priložnost za srečanje z najrazličnejšimi ljudmi. Takrat sem spletla stike, ki so še danes živi, predvsem s predstavniki drugih študentskih klubov. Mi klubovci smo bili že takrat aktivisti. Ampak potem je prišlo tudi spoznanje, da marsikoga lahko pripeljemo, privabimo v našo dolino in res ni treba, da se srečujemo ravno v Ljubljani.”

Maša Klavora (foto: Neva Blazetič)