Marijan Papež: “Brez dviga upokojitvene starosti ni pokojninske reforme”

Prehodno obdobje bi lahko ne bilo tri ali štiri mesece na leto, temveč dva meseca. Dvig starostne meje bi se podaljšal, bil bi bolj postopen, ljudje ne bi bili zbegani in prestrašeni, predvsem pa ne bi iskali rešitve z odhodom na zavod za zaposlovanje. Marijan Papež je komentiral tudi obtožbe Pavla Ruparja na svoj račun.

“Upokojensko vprašanje” se je sicer v teh dneh malo umirilo. Je kaj več ljudi v teh zadnjih tednih, ki se obračajo na Zpiz ali pa tudi na vas?

Že peti mandat na čelu ZPIZ-a

Marijan Papež (1961) je univerzitetni diplomirani pravnik, od leta 2005 opravlja funkcijo generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) Slovenije, leta 2021 je nastopil že svoj peti mandat. Po končanem študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani je svojo poklicno pot začel leta 1986 v Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Ljubljani, zdajšnjem ZPIZ-u, kjer je delal na različnih delovnih mestih. Med drugim je bil referent za varstvo pravic v oddelku za pokojninsko zavarovanje in koordinator izvajanja in računalniških obdelav. Po preselitvi v Maribor leta 1991, kjer živi še sedaj, je delal na delovnem mestu vodje odseka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v OE Maribor, od leta 2004 pa kot direktor OE Maribor, do nastopa funkcije generalnega direktorja. V času od oktobra 1992 do 2001 je bil tudi član Upravnega odbora ZPIZ kot predstavnik zaposlenih. V preteklosti je bil tudi predsednik nadzornega sveta Zlatorog, član nadzornih svetov Tab Mežica in Birostroj Maribor. Sedaj je že drugi mandat predsednik nadzornega sveta Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja d.o.o.. Pridobil je tudi potrdilo o usposobljenosti za člana nadzornih svetov oziroma upravnih odborov. V letu 2009 je bil imenovan v krovno delovno skupino za pripravo ZPIZ-2 in kasneje tudi v delovno skupino. Kot član delovne skupine, ki jo je 2015 imenovala Vlada RS, je sodeloval pri pripravi Bele knjige o pokojninah iz leta 2016 in po potrebi na vabilo MDDSZ sodeloval na pogajanjih s socialnimi partnerji. Aprila 2021 je bil s strani Vlade RS imenovan za člana Strateškega sveta za socialno politiko.

“Vedno, ko se govori in piše o reformi, četudi je še bolj 'v zraku', se poveča število strank na zavodu, in tudi mene ljudje, ki so nekaj let pred upokojitvijo - tako službeno kot zasebno - sprašujejo, koliko jih bo ta reforma 'zadela'. Mirno jim odvrnem, da bodo, če bo prišlo do zvišanja starostne meje in pokojninske dobe, najbrž predvidena daljša prehodna obdobja za uveljavitev, in da bo zanje upokojitev zamaknjena za največ kakih šest mesecev. Pri reformnem zakonu Zpiza-2, veljati je začel v začetku leta 2013, je bilo drugače; ukinjena je bila dodana doba zaradi vojaščine in študija, zato se je nekaterim, ki bi se denimo upokojili čez eno leto, upokojitev odmaknila tudi za štiri in več let. Te nevarnosti zdaj ni. Kot rečeno, pričakujem daljša prehodna obdobja. Trenutno o reformi ni znanega nič konkretnega, ne vemo niti, v kakšno smer bo krenila.”