(INTERVJU) Dr. Maja Veselič: "Nekateri Kitajci primerjajo palestinsko izkušnjo z zgodovinskimi travmami lastnega naroda"

Njeno vodstvo se je tedaj še oklepalo maksime nekdanjega voditelja Denga Xiaopinga: "Skrij svojo moč, čakaj na pravi trenutek." A ta trenutek je - z vzponom predsednika Xi Jinpinga - očitno napočil. V zadnjih desetih letih je Kitajska odločilno prešla iz vloge tihega opazovalca v samozavestnega arhitekta novega, multipolarnega sveta. Njena gospodarska in tehnološka moč, ambiciozne infrastrukturne pobude ter vedno bolj asertivna zunanja politika so preoblikovale dinamiko svetovne ureditve. V obdobju, ko Zahod razmišlja o lastni (pre)ureditvi, Kitajska že ponuja alternativo - ne zgolj kot konkurent, temveč kot sistemski izzivalec obstoječemu liberalnemu redu. Kako se je ta preobrat zgodil in kakšne posledice ima za preostali svet? O tem in še marsičem smo se pogovarjali s sinologinjo in antropologinjo, predavateljico na Oddelku za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani doc. dr. Majo Veselič.

Kako se je spremenil globalni položaj kitajske v zadnjih desetih letih?

"Če se ozremo v čas pred zadnjim prenosom oblasti, torej v čas Xijevega predhodnika Hu Jintaa, bi lahko rekli, da je Kitajska takrat ravno zaključevala prvo fazo reformnega obdobja, v kateri je bil cilj ujeti zahodne velesile - predvsem v gospodarskem smislu. Nekdanji kitajski voditelj Deng Xiaoping je dejal, naj Kitajska skriva svoj sijaj in čaka na svoj pravi trenutek. Dobrih deset let nazaj je ta trenutek napočil, kar je sovpadlo s prvim mandatom sedanjega generalnega sekretarja Komunistične partije Kitajske in predsednika Ljudske republike Kitajske Xi Jinpinga. Od takrat naprej Kitajska ni samo ujela zahodnih gospodarskih velesil in izpolnila svoje zgodovinske naloge, da se vrne na položaj, ki ga je v svetu nekdaj imela, temveč je vse te velesile v mnogih pogledih prehitela. Zdaj si z ZDA delita status super velesile, pri čemer so ZDA videti kot super velesila v zatonu, Kitajska pa v vzponu."