“Biti Luka Dončić ni nič posebnega, to je bil že moj dedek”

Skoraj logično je, da večino ljudi preseneti spoznanje o tem, da obstaja še en Luka Dončić. Takšen, ki ga ne spremljajo televizijske kamere, temveč zvok vetra v jadrih, hrup gradbišča ali skrb, kako uskladiti službene obveznosti z življenjem očeta štirih otrok. A tega očitno ne razumejo vsi, še posebej ne tisti, ki na spletu izbrskajo njegovo telefonsko številko in ga kličejo v prepričanju, da gre za slavnega soimenjaka, ali vsaj njegovega zastopnika v Sloveniji. “Najtežje je, ko pokličejo s prošnjo za donacijo, s katero bi si plačali zdravljenje. Poskušam jih prekiniti, ampak preden pridem do besede, že povejo celo zgodbo. In ta je pogosto žalostna, tako zelo srce parajoča, da te razžalosti in ti pokvari dan,” nam je pojasnil neprijetni del te nesrečne zmešnjave imen.

Naš sogovornik je torej Luka Dončić, a ne košarkar, temveč oseba, ki pokriva nekoliko drugačne discipline. Nekdanji jadralec je tudi gradbeni inženir, magister ekonomije in financ, cenilec, izvedenec in nepremičninar. Njegova poklicna pot je prepletena z vrsto pomembnih gradbenih projektov v slovenski Istri, trenutno pa aktivno sodeluje pri projektu izgradnjo nove stanovanjske soseske v Kopru. Je mož in oče štirih otrok. Njegovo telefonsko številko že ima skorajda vsak, ki v gradbeništvu in nepremičninah kaj šteje. Tisti, ki je nimajo, pa jo lahko dobijo na banki ali kar na internetu.

Tam jo najdejo tudi otroci in mladi navdušenci nad košarko, a večinoma odnehajo, ko jim dopove, da on ni “tisti” Luka. Včasih vseeno vztrajajo, tako da mora občasno kakšno telefonsko številko tudi blokirati, a resnejšega nadlegovanja ni bil deležen. “En čas mi je nek odrasel moški pisal v prepričanju, da sem košarkar in si ni pustil dopovedati, da nisem,” nam pove kot uvod v anekdoto in pojasni, da so mu z njegovega telefona včasih odpisovali kar njegovi znanci in prijatelji, a je na neki točki to prekinil. “Šlo je za neškodljiv hec, a človek nato kar ni in ni želel dojeti, da nisem tisti, za kogar me ima.”

Včasih mislijo, da se heca

Prav tako se kdaj zgodi, da so ljudje presenečeni, ko jih pokliče in se predstavi. “Veliko ljudi mi je ob prvem srečanju v živo dejalo, da so ob mojem telefonskem klicu mislili, da jih nekdo zafrkava,” nam je zaupal. “Ko kdaj po telefonu rezerviram mizo v restavraciji ali savno, mi ob prihodu rečejo, da so se že malo pripravljali, da bo prišel 'tisti'”. Nekaj časa si je zapisoval tovrstne anekdote, a je to sčasoma opustil. Seveda smo ga prosili, da nam zaupa kakšno.

“Na letališču v Turčiji sem cariniku izročil dokumente. Ta jih je pogledal in me skoraj navdušeno pozdravil: 'O, Luka Modrić!',” nam je pojasnil in dodal, da ga je takoj popravil. “Luka Dončić sem, ne Luka Modrić. Carinik pa je z mešanico blage jeze in razočaranja godrnjajoč ponavljal 'Luka Dončić, Luka Dončić', kot mu ne bi bilo prav. Vseeno je bil bolj simpatično kot kaj drugega,” sklene Luka Mod… ehm, Dončić.

Enkrat se je tudi sam skliceval na soimenjaka, da je prej prišel do pokovke. “Bila je reprezentančna tekma v Stožicah, a Luka ni igral, je pa bil ob parketu. Ko sem šel po kokice, sem osebi za pultom dejal, naj pohiti, ker Luka čaka. Ni mi verjel, da so zanj, zato sem mu pokazal bančno kartico. 'Poglej, svojo bančno kartico mi je dal, da lahko plačam.' Prodajalec kar ni mogel verjeti svojim očem,” se je ob spominu na dogodek nasmehnil imetnik bančne kartice, ki glasi na ime Luka Dončić.

Primorski Luka Dončić se bolje znajde na vodi, kot na košarkarskih igriščih, a se razpet med službenimi in družinskimi obveznostmi občasno odpravi tudi na jadranje.

Foto: Osebni Arhiv

Luka je bil že njegov (prapra)dedek

Košarkar Dončić je dosegel mnogo mejnikov v svetu košarke, a pri imenu ga je koprski soimenjak prehitel. Sam pravi, da to ni nek dosežek. V družini Dončić je namreč ime Luka praktično družinska tradicija. “Biti Luka Dončić pri nas ni nič posebnega, že mojemu dedku je bilo tako ime. In njegovemu dedku prav tako,” nam pojasni. V njihovi družini se očitno v vsaki drugi generaciji rodi vsaj en Luka Dončić.

Tudi z NBA zvezdnikom nista brez skupnih korenin, saj sta potomca istih prednikov, a je sorodstvena vez precej oddaljena. “Gre za tako daljno sorodstvo, da se ne znajdemo niti na istih pogrebih ali porokah, skozi generacije to pač zvodeni,” nam je še pojasnil.

Primorski Luka je jadralec

Koprski Luka je bolj kot moštvenim športom z žogo naklonjen jadranju. V jadrnico je prvič sedel pri desetih letih v Jadralnem klubu Burja in se, praviloma s prijatelji, vanjo poda še danes. “Med študijem sem za nekaj časa prekinil jadranje, saj na neki točki nisem uspel usklajevat obojega,” nam je pojasnil. “Jadranje mi je v življenju veliko dalo - to je šport, ki te že kot malega nauči samostojnega sprejemanja odločitev in prevzemanja odgovornosti za lastno usodo.” In kaj ga je najbolj prevzelo? “Občutek na vodi,” je izstrelil kot iz topa. “Piha, ti skrbiš za barko, sam si na njej kakšno miljo od obale in sam imaš vse pod nadzorom. No, kolikor je jadranica pač lahko pod nadzorom. Ampak sam si odgovoren zanjo in zase.” Jadrajo, ali pa so jadrali, tudi njegovi otroci. “Če danes razmišljam, zakaj jadrajo moji otroci, je odgovor ravno v tem, da že kot mladi z jadranjem dobijo izrazit občutek za odgovornost. To jim da ogromno samostojnosti. Tega nogometaš na igrišču nikoli ne more doživeti. Pa tudi marsikateri drug športnik ne. Morda je podoben občutek pri alpinizmu,” nam je pojasnil.

En Dončić je zagotovo boljši v košarki, drugi pa mnogo bolj izkušen jadralec. A obema je skupno neprestano usklajevanje starševskih in poklicnih obveznosti. Naš sogovornik ima namreč kar štiri otroke. “Veste kaj me najprej vprašajo, ko izvejo, da imam štiri otroke? Ali jih imam vse z isto ženo ter ali sem to načrtoval,” se je nasmehnil. “Nisem, oziroma nisva načrtovala niti prvega, kaj šele četrtega, a vsi so bili posledica ljubezni med nama,” nam je zaupal odgovor. Prav tako je poudaril, da je za njiju bil četrti otrok največje presenečenje. “Po tretjem sem nekoliko že pozabil, kako je menjati plenice, zlagati voziček v prtljažnik in tako dalje, ampak največji šok je bilo neko drugo spoznanje,” je izustil smrtno resno: “Moral bom kupiti kombi.” In ga je pač kupil. Z avtom enostavni ni več šlo. Seveda nas je zanimalo, kako usklajuje družinsko in poslovno življenje. “Lepo je biti oče. Seveda so trenutki, ko je težko, a takrat pomislim na to, da je ženi verjetno še težje kot meni.”

Luka Dončić je njegov dolžnik

Nekateri vse življenje gradijo ime. Luka Dončić ga je dobil že zdavnaj, še od dedka in prapradedka. Potem je nekdo drug poskrbel, da je postalo svetovno znano. Čeprav mu je to prineslo marsikateri nenavaden telefonski klic in nekaj zamenjanih identitet, zaradi tega ne goji nobene zamere. Nasprotno. Vesel je, da je njegov soimenjak najboljši na svetu v tem, kar počne. Stika z njim nikoli ni iskal, a nam je priznal, da ob morebitnem srečanju vendarle nekaj pričakuje: “Dve vstopnici za katerokoli njegovo tekmo.” Če ne drugega, kot simbolično kompenzacijo za vse telefonske klice, napačna sporočila in druge zaplete, ki jih pač prinese življenje z najbolj prepoznavnim imenom slovenskega športa. •