Ljubezen do spačka traja za vedno
Postojnsko letališče je bilo minuli teden dom več tisoč Citroënovih starodobnikov - legendarnih spačkov in njihovih ljubiteljev z vseh koncev sveta. Po petdnevnem druženju se jih je stotinja odpravila še na nekajdnevni potep po Sloveniji.
Nekateri spačkisti so za pot do Postojne potrebovali skoraj teden dni, drugi so se na zbor odpravili tako rekoč izza prvega ovinka. A prav vsem, ne glede na to, od kod so prišli - iz oddaljenega severa ali bližnjega Kopra - je skupno to, da jih s Citroënovim vozilom 2CV in njegovimi “derivati” - male in velike žabe, diane, amiji, mehariji, vise in pujsi - veže prav posebno prijateljstvo, če ne že kar ljubezen. “Moja ljubezen do spačkov traja že od zibelke. Starši so me namreč iz porodnišnice pripeljali z amijem. Prvega sem kupil že pri 16 letih, drugega leta 1994, tretjega 1997, ki ga imam še zdaj, poleg tega pa sem jih imel še nekaj vmes,” je našemu novinarju povedal Rok Ulaga iz Planine. In ni edini, ki se mu je 600-kubični jekleni konjiček, ki so ga prvič zasnovali leta 1948, tako globoko usidral v srce. Sploh med Slovenci je veliko spačkistov, saj so spačka že leta 1960 začeli proizvajati v koprskem Cimosu oziroma Tomosu.
Postojnsko letališče je pisano mednarodno druščino Citroënovih vozil 2CV in njihovih lastnikov gostilo do minule nedelje - poleg bogatega glasbenega programa so tam potekale tudi številne tematske aktivnosti, kot so tekmovanje v sestavljanju motorja, spretnostna vožnja, kviz v poznavanju delov -, zatem pa se je kakih 100 voznikov podalo na petdnevno vožnjo po Sloveniji. Med drugim so obiskali tudi Idrijo, Posočje, Piran ... Citroëni najrazličnejših barv in modelov so se v ponedeljek za nekaj ur postavili na ogled tudi na (sicer za promet zaprtem) Titovem trgu v središču Kopra. Priložnost za naslednje srečanje bo čez dve leti na Nizozemskem.
