Kritik potrošniške izpraznjenosti

Ob stoletnici rojstva Josipa Tavčarja so njegovo delo ovrednotili prav v njegovih rojstnih Dutovljah, kjer so mu na rojstni Bunčetovi domačiji postavili tudi spominsko ploščo. “Podobno ploščo bi si zaslužil tudi v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu,” je ob odkritju plošče sredi poletja dejal igralec tržaškega gledališča Vladimir Jurc, ki Josipa Tavčarja osebno ni poznal, “vem pa, da je bil v tržaškem teatru zelo spoštovana oseba”.

Ob stoti obletnici rojstva Josipa Tavčarja so v Dutovljah na njegovi rojstni hiši postavili spominsko ploščo.

Od profesure do literature in gledališča

Josip Tavčar se je rodil v Dutovljah 31. julija 1920, umrl pa v Trstu 27. novembra 1989. Že kot otrok je z družino zapustil Dutovlje in odraščal v Trstu, kjer je obiskoval osnovno šolo in licej (v času fašizma oboje v italijanščini). Študij germanistike je začel na odlični univerzi Ca' Foscari v Benetkah, nadaljeval pa s študijem anglistike v Neaplju, kjer je diplomiral leta 1947. V letih 1946-1948 je učil slovenščino na liceju v Kopru, zatem pa angleščino na slovenski nižji gimnaziji pri sv. Jakobu v Trstu ter od leta 1956 na slovenskem trgovsko tehniškem zavodu v Trstu. Od sezone 1960/61 je bil umetniški vodja Slovenskega gledališča v Trstu.

V italijanščini je pisal drame, star komaj 19 let je prejel prvo nagrado na vsedržavnem natečaju za radijsko igro. V slovenščini je najprej pisal novele, zatem pa dramatiko, radijske igre, eseje in kritike. Precej del je uprizorilo tržaško slovensko gledališče.