Krave so tihotapili skozi gostilno

V 60. letih minulega stoletja se je etnolog Milan Trobič, sicer novinar Radia Slovenija, z družino preselil v Planino pri Rakeku, ki je tedaj, kakor se spominja, dajala vtis “nekega posebnega kraja”. Starejši ljudje so pripovedovali zgodbe o tem, kakšen pomen je imel ta kraj nekoč, ko je bila tam še Rapalska meja, ki je potekala tudi preko ene izmed hiš. “Stanovanjski del je bil v Italiji, hlev pa v Jugoslaviji. V hiši so uredili gostilno, kar je pomenilo, da si lahko šel nemoteno skozi gostinski prostor v hlev. Skozi to hišo so se dogajali kontrabantarski posli. Krave so šle iz Jugoslavije direktno skozi hišo v hlev, v Italijo,” je Trobič opisal primer živahnega dogajanja ob meji na nedavnem predavanju na koprski Fakulteti za humanistične študije v sklopu Zgodovinske pomladi, kjer je govoril o tihotapljenju in kontrabantu od konca 19. do sredine 20. stoletja.

Meja je bila precej prehodna tudi na avstrijsko-jugoslovanski meji pri Potočki zijalki, pod Olševo, od koder izhajajo Trobičevi predniki. “Tu je bila tudi planinska postojanka. Dogajalo se je, posebej po letu 1972, da so iz Hrvaške prihajali ljudje, ki so se izdajali za planince, tu preživeli noč in naslednje jutro pobegnili čez mejo,” se spominja.