Koliko turistov je ravno prav?

Letošnje zgodnje poletje je ponudilo turistične rekorde v širši regiji. V Sloveniji so letos zabeležili bistveno višji obisk kot v lanskem juniju, celo za petino več prihodov in blizu dva milijona nočitev. Analitiki ocenjujejo, da je razlog v dvigu ravni ponudbe in dobrem razmerju med ceno in kakovostjo, a rekordni skok v juniju beleži tudi hrvaška Istra, kjer so imeli s petimi milijoni nočitev za četrt milijona boljši rezultat kot doslej rekordnega junija 2022. Ali gre za trende, ki niso bili zares načrtovani, bo pokazal čas, v enačbo o junijskih rekordih pa je treba vnesti dve pomembni spremenljivki: lepo in vroče vreme ter zlasti dejstvo, da sta bila dva praznika, Binkošti in Telovo, ko imajo v Nemčiji in Avstriji proste dneve, letos v juniju, saj je bila tudi Velika noč šele konec aprila.

V rekordnem juniju je prišlo k nam veliko več nemških turistov kot v istem času v lanskem letu, a v širši regiji nekako velja, da je Nemcev manj, predvsem pa manj trošijo. Obrisi gospodarske krize in visoke cene pomembno vplivajo na tako imenovano izven penzionsko potrošnjo. Tako kot že nekaj let iz Hrvaške po socialnih omrežjih prihajajo številna sporočila o visokih cenah. Ker je struktura namestitev pri sosedih izrazito nagnjena na stran zasebnih ponudnikov in apartmajev, se turisti odzivajo tako, da več trošijo v trgovinah in si sami pripravljajo hrano. Sicer pa je hrana, ki jo povezujemo z dopustovanjem ob morju, draga tudi zaradi visokih nabavnih cen rib in morskih sadežev iz Jadrana. Žal je to dejstvo prepogost izgovor za navite cene jedi iz bistveno cenejših rib, kalamarov ali škampov iz ribogojnic in oceanov.

Turizem poraja številna vprašanja, a odgovori niso enostavni, nasploh pa velja, da je nanje težko odgovarjati z dekreti in omejitvami.

Na Hrvaškem, ki je z naskokom najpomembnejša destinacija slovenskih turistov, se precej ukvarjajo z visokimi cenami, ki so v zadnjih letih nekoliko pokvarile imidž “najlepšega morja na svetu”. Enega od odgovorov, kako naprej in kako obvladati razkorak med pričakovanji in dejanskim stanjem, v hrvaški Istri iščejo z namestitvami v zgornjem srednjem in luksuznem razredu, pa tudi s striktnejšo obravnavo črnih gradenj in raznih montažnih hišk, ki jih imajo v obmorskem podeželju Istre zlasti slovenski državljani. S temi in še kakšnimi ukrepi, denimo aktivnostmi za daljšo sezono, naj bi sinhronizirali povpraševanje in ponudbo, pri čemer ni nujno, da bodo cene nižje, verjetneje je, da se odjemalcem ne bodo zdele (pre)visoke.

V udarnih mesecih visoke poletne sezone se vsako leto obnovi vprašanje preturizma. V Sloveniji se z njim tako rekoč vsi soočamo na prometnicah, v Istri ne le na glavnih, temveč na vsaki cesti, ki je zarisana proti jugu. O nezadovoljstvu, ker je ponudba vse bolj ukrojena po meri turistov, kar naj bi odrivalo domačine iz središča mesta, poročajo iz Ljubljane, v Piranu pa so nekateri nezadovoljni, ker poleti slišijo glasbo in ljudi. V Kopru se pritožujejo čez turiste s potniških ladij, a ne more iti za preturizem, saj struktura koprske turistične ponudbe kot najbolj viden odgovor nanj ni zares pestra, poleti jo rešujejo s pop-up projekti. S preveč turisti pa se resnično ubadajo v Benetkah in Firencah, v udarnih večerih v Zadru, Poreču in Rovinju, zadnje čase pa tudi na najlepših razglediščih v Alpah.

Regulacija turističnega obiska je zahtevno vprašanje, upravljanje z njim pa je prav lahko dvorezen meč. Koliko bi bilo ravno prav ljudi v središču Ljubljane in kako pomešati turiste in domačine? Katere poslovne servisne dejavnosti bi preživele v Piranu brez turistov in vikendašev? Bi se sploh splačalo imeti bife? So višje cene ob “pravi” lokaciji povezane tudi s kakovostjo ponudbe? So polne terase preveč turizma ali pravšnji poletni utrip?

Turizem poraja številna vprašanja, a odgovori niso enostavni, nasploh pa velja, da je nanje težko odgovarjati z dekreti in omejitvami. Potrebna je mehka upravljalska roka, ki jo vodijo tako oblasti kot destinacijski menedžerji in ponudniki. Čeprav je videti, da je povpraševanje robustno in nepremakljivo, pa je veliko dokazov o tem, da je turizem plaha ptica.

Ekipiranje za boljše čase je pri nas napovedala pobuda od “spodaj”, organiziranje ponudnikov butičnih namestitev višjega razreda, ki so v sodelovanju z STO pripravili katalog tovrstne ponudbe. Ta je v kar največjem sozvočju s strateškim konceptom slovenskega turizma, manj pa s “cenovnimi analitiki”, ki merijo, koliko kave se kje dobi za svoj denar, in se sprašujejo, zakaj je v domači gostilni lahko vse cenejše.

Globalne napovedi obetajo hitro, celo skokovito turistično rast z največjo krepitvijo regionalne porabe, v ospredju bo Azija, a trendi ne bodo šli mimo nas. Turizem bo torej prinašal številne priložnosti, jasno da tudi izzive, med katerimi bo v svetu “jaz imam prav” treba uskladiti sobivanje s turisti. Konec koncev je kar nekaj javne infrastrukture v turističnih krajih nastalo iz turističnih taks in drugih prihodkov od turizma.