Ko zajadra kanja

Ko zagledamo nad nami umirjen let srednje velike ujede s široko razprtimi krili in repom, je velika verjetnost, da smo opazili kanjo (Buteo buteo). Kanja se s telesom z glavo naprej postavi proti vetru in jadra v krožnih gibih ter opreza za morebitnim plenom v svojem teritoriju. Pri tem niti za hip ne trepne s perutmi. Sicer pa jo lahko vidimo tudi na kolih, drevesih ali celo ograjah, kjer na preži mirno sedi in čaka, da se prikaže kakšna vrsta plena, predvsem mali sesalci. Ima izreden vid, s katerim zaznava še tako skrite aktivnosti glodalcev v okolju. Na videz je podobna mnogim drugim ujedam, kot so kragulji, lunji, škarniki ali manjši orli, poleg tega ima tudi zelo variabilen barvni vzorec. Od blizu pa dvomi hitro odpadejo, saj je zanjo značilen za razmeroma veliko ujedo majhen kljun, ki je prilagojen predvsem za lov malih sesalcev. Zato je drugo ime za kanjo mišar. Spola je težko razločiti med seboj, je pa znana za kanjo tako kot še za nekatere druge ujede obratna spolna dvoličnost, kar pomeni, da so samice večje od samcev. Samice so približno pet do deset odstotkov višje in za slabo tretjino težje od samcev.