Kjer barčica nad morjem plava ...

Izola je bila minulo nedeljo dopoldne zares slikovita. Ko so se oblaki nad mestom nekoliko razprli in je svetloba nežno oživila pročelja stavb, morju pa bi barvni odtenek na trenutke zavidala celo Soča, ga najbrž ni bilo sprehajalca, ki iz žepa ali torbice ne bi vlekel svojega telefona - bodimo iskreni: človek brez telefona ne gre več nikamor, telefon brez fotoaparata pa je tudi že prava redkost - in z njim “zamrznil” tisto, kar so občudovale oči. Da se razumemo: daleč od tega, da bi bila Izola najlepša od mest ob naši obali, a v tistem trenutku je za marsikoga pač bila. Kot v članku, ki bo objavljen v jutrišnji izdaji Primorskih novic, poudarja mladi izolski fotograf Tadej Cerkvenik, ki se je zapisal krajinski fotografiji, “je za dober škljoc nadvse pomembno tudi to, da si ob pravem času na pravem mestu”. In mi smo bili. Že včeraj pa je narava poskrbela za nove slikovite prizore: medtem ko je bil priobalni pas Izole ovit v hladno meglo, so se višje ležeči predeli, denimo Jagodje in Livade, kopali v soncu. Kot da ne bi bili v istem mestu.