(KJE MARTINOVATI?) Nocoj se začenjajo martinovanja, izbira na Primorskem je zelo pestra

Letošnji vinski letnik bo dober. Količinsko bo po nekaj letih spet v okviru pričakovanj, kakovostno pa na visoki ravni. Za kakovost je bilo potrebno ustrezno delo v vinogradu in predvsem pravočasno ukrepanje, saj je bil del poletja ponekod moker, prav tako pa september, ko so morali marsikje pohiteti s trgatvijo, da jih ni prehitela gniloba. Zdaj bodo kmetje postali promotorji in prodajniki. Ta vloga je iz leta v leto zahtevnejša tudi za uveljavljene vinarje z ustaljenimi prodajnimi poti.

Manj pivcev, manjša poraba

Globalna poraba vina upada. Razlogov je več, med bolj izpostavljenimi je menjava generacij, saj mlade generacije niso v tolikšni meri naklonjene vinu kot baby boom generacija, ki se je postarala. Na mlade močno pritiska industrija pijač, raste priljubljenost mešanih napitkov, nasploh pa se manjša izpostavljenost pijačam z vsebnostjo alkohola. Vpliv tako imenovanih protialkoholnih politik z ničelnimi tolerancami je vse močnejši, zaradi česar so v istem košu industrijske alkoholne pijače in vino, ki je v vinorodnih krajih tradicija in kultura.

Dejavnik drugačne obravnave vina je tudi cena, ki je v zadnjih letih precej poskočila. Podražitev so narekovale višje cene energentov, ki vplivajo na celo vrsto elementov, delovna sila, ki je primanjkuje tako rekoč povsod, kar prav tako dviga cene, nestabilnosti na nekaterih trgih, na primer ameriške igre s carinami … Med epidemijo se je zdelo, da je meja le nebo, a se je kopičenje zalog hitro poznalo v manjši nakupovalni vnemi. V Evropi je bilo v minulih letih nekaj slabih letin, toda pritisk vinarjev na reševanje sektorja je kljub temu izjemno močan. V Franciji je v teku obsežno krčenje vinogradov, v Italiji vinarji zahtevajo financiranje izredne destilacije. V kleteh ostaja zlasti rdeče vino, kar kaže na spremenjene trende, opazen je zasuk k lažjim belim vinom.

Trg je manj stanoviten kot nekoč, pivcev, ki prisegajo na “svoje” vino je vse manj, vstopi in izstopi v vinski svet pa hitri in nenadni. Prava konkurenca si niso vinarji niti vinski slogi niti vinarske filozofije, največja konkurenca je »zunaj«, v multinacionalkah, ki uvajajo in forsirajo “nove” okuse novih pijač in nove trende.

Martinovanje na Krasu privabi veliko ljudi.

Foto: Visitkras

Slovenska vinska krajina se krči sama od sebe. Pomemben vpliv ima opuščanje tako imenovanega hobi vinogradništva, posledica so opuščeni vinogradi in njihovo zaraščanje, kar pa obenem prinaša grožnjo za razvoj bolezni. Na Štajerskem se borijo z zlato trsno rumenico in ameriškim škržatom, ki jo prenaša. Na Primorskem je bilo pred leti nekaj hujših napadov, ko so bili posekani celotni vinogradi, a je zadnja leta stanje manj burno kot na severovzhodu.

Pestrost slovenske vinske krajine je velika. Slovenski vinarji pridelajo približno toliko vina, kot ga gre v prodajo, a je treba dodati pomembno dopolnilo, da gre precej najbolj kakovostnega slovenskega vina v izvoz, v pomembni meri pa se uvaža vino za najnižje trgovske police. Nekaj je sicer uvoza premijskih vin, ki imajo svoj krog potrošnikov, vendar je ta zelo ozek.

V zadnjih letih se je slovenski vinski trg strukturno stabiliziral, prodajo so v veliki meri prevzeli trgovci, med katerimi pa so nenehni šumi in tekmovalnost. Dejstvo, da prodajo in distribucijo, v pomembni meri pa tudi promocijo prevzemajo specializirana podjetja, kaže na večjo zrelost tržišča, pri čemer je mogoča past njegova uniformiranost in priprta vrata za majhne in nove ponudnike.

Slovenija še vedno nima urada oziroma organizacije za generično promocijo vina, vinske kulture, vinskih regij in s tem povezanih turističnih doživetij. Vse sosednje države jo prehitevajo in se trdno zapisujejo na svetovni vinski zemljevid. Tukajšnjim vinarjem ostaja grenko spoznanje, da je naša država v vinskem svetu (še vedno) “skriti zaklad”.

V luči spoznavanja vinske krajine, stika z vinarji in odkrivanja njihovih zamisli, vtkanih v nove polnitve, so pomembne promocijske prireditve, ki so okrog martinovega precej zgoščene. Ne gre le za praznovanje, gre tudi za promocijo vin pred enim od vrhuncev sezone z božičnimi in novoletnimi prazniki. Čeprav je osrednji promocijski čas za vino zgodnja pomlad, pa je tudi november nabit z vinskimi festivali in predstavitvami.

V Mariboru je največja martinova veselica v Sloveniji.

Foto: Žan Osim /bobo

Kakšno naj bo martinovanje

Okrog martinovega vedno znova vzniknejo razprave, kakšen format naj imajo prireditve. Naj bodo etnološki prikazi, potvorjena dediščina, bučno veseljačenje ali bolj poglobljeno spoznavanje z vini in jesensko kulinariko. V Sloveniji si je mogoče izbrati format, a je viden zasuk k mirnejšim praznovanjem. Največje martinovanje ostaja mariborsko, kjer se zbere tudi do 20.000 ljudi, začenja se danes in bo trajalo do torka, v Ljubljani jutri čez dan pripravljajo Ljubljansko vinsko pot, konec prihodnjega tedna, v četrtek in petek, pa Slovenski festival vin. Že včeraj je Klet Brda pripravila veliko martinovanje za poslovne partnerje, jutri in v nedeljo pa bo v Šmartnem tradicionalno martinovanje, o katerem so zaradi lanskih bučnih večerov prireditelji veliko razpravljali s tamkajšnjo civilno iniciativo. Ta napoveduje neusmiljen nadzor sklenjenih dogovorov.

Borut Fakin bo nocoj imenoval Nevenko Kržan za Vinakoprovo botro.

Foto: Jaka Ivančič

Jutri bo dogajanje v Šmartnem potekalo med 10. in 22. uro, v nedeljo, 9. novembra, pa med 10. in 19. uro. Za večjo varnost obiskovalcev bo po Brdih ter med Novo Gorico in Šmartnim v soboto vozil brezplačni avtobus. V Šmartnem se bo obiskovalcem predstavilo 34 vinarjev, svoje dobrote bo ponujalo tudi 16 gostincev. Med letošnjimi novostmi prireditve je sobotna kuharska delavnica z Briškimi ženami in dekleti ter pobratenimi občinami in prijatelj iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Italije med 12. in 15. uro, oba dneva pa si bo v Hiši kulture mogoče ogledati razstavo, posvečeno letos preminulima častnima občanoma občine Brda, Izidorju Simčiču in Darinki Sirk. Med dogajanjem velja omeniti še nedeljski Martinov pohod s spoznavanjem kulturne dediščine in gastronomije Brd, ki ga prirejajo v sodelovanju s Planinskim društvom Brda in se bo začel ob 8.30, briške šege in navade ob martinovem pa bo tega dne mogoče spoznati ob 13. uri na delavnici izdelovanja tarcentov in martincev v Zofini hiši. Med 14. in 14.45 ter med 16. in 16.45 bodo v nedeljo pripravili še tradicionalno pritrkovanje zvonov v cerkvi sv. Martina. Oba dneva napovedujejo tudi nastope pevskih zborov, folklornih skupin in klap, slikarski ekstempore in bogat glasbeni program program. Tako v soboto kot nedeljo bodo organizirali vodene degustacije oljčnega olja z oljkarjem Davisom Prinčičem v Nonetovem turnu.

Ves Kras je velik oder

Martinovanje na Krasu že deseto leto zapored goji tradicijo po celotni destinaciji razpršene čezmejne ponudbe. Vanjo so vključene odprte kleti, Tekaški pozdrav jeseni, Praznik vina v Štanjelu in martinova prizorišča v Sežani, Pliskovici, Dutovljah, Gorjanskem in Proseku. Dopolnjuje jih dodatna ponudba butičnih dogodkov, ki vabijo na doživljanje jesenskega Krasa. Do 16. novembra 2025 bo na čezmejnem območju več kot 30 dogodkov, ki jih skupaj z Območno razvojno agencijo Krasa in Brkinov (ORA Krasa in Brkinov) ter občinama Sežana in Komen soustvarja več kot 100 vključenih ponudnikov. Vrhunec bo Martinovanje na Krasu doživelo jutri, ko na odkrivanje čezmejnega Krasa vabi 23 prizorišč, ki jih tudi leto povezuje brezplačen avtobusni prevoz. V odprte kleti vabijo ponudniki ob Kraški vinski cesti, Praznik vina v Štanjelu bo tudi letos v znamenju izbrane ponudbe vin, 6. ocenjevanja mladih vin, kulinarike z živo glasbo in pristnimi doživetji bisera Krasa. Martinova sobota v Sežani bo postregla z bogato martinovo tržnico lokalnih dobrot, glasbo in stand-upom, martinove postojanke na osrednjem vaškem trgu v Dutovljah, pod Latnikom evropskega prijateljstva v Pliskovici ter pod šotorom na igrišču v Gorjanskem pa bodo poskrbele za pristne okuse Krasa in zabavo. V Botanični vrt ob vili Mirasasso vabi edinstveno doživetje Vila, vrt in vino, za tekaške navdušence je tudi letos na voljo Tekaški pozdrav jeseni v očarljivi Lipici, na ogled vabi najstarejša turistična jama na svetu – jama Vilenica. Večer se bo zaključil z Martinovim večernim koncertom v središču Sežane; pod šotorom na parkirišču pred banko in pošto bodo za zabavo poskrbeli skupini Tabu in Nočni skok.

Jutri bo v središču Ljubljane spet Ljubljanska vinska pot.

Foto: Nik Rovan/bobo

Nova Gorica martinuje danes

V Novi Gorici bo na Bevkovem trgu martinovanje danes, začelo se bo ob 16. uri, uro kasneje bo krst mladega vina z Melom Kovicem. Na trgu bodo stojnice, zvečer pa bodo igrali Dej š'en litro. Ob 19. uri bo v veliki dvorani občinske stavbe tradicionalni Martinov koncert. Nocoj ob 20. uri bo martinovanje v kleti Vipava 1894 z ansamblom Stil, prihodnji petek pa ga pripravljajo na Brjah. Začelo se bo ob 16.30, vina bodo točili domači vinarji, zvečer bodo nastopili Ne joči pevec.

Nova botra in nova kraljica

V Vinakopru bo danes martinovanje Iz Istre na vrh sveta!, na katerega v največji istrski kleti povabijo še druge vinarje iz vinorodnega okoliša. S svojimi vini se bo tako predstavilo 17 vinarjev, domala vsi so prispevali tudi vino za tretjo izdajo dobrodelnega refoška 15 odtenkov rdeče, ki ga bodo predstavili nocoj. Zanimanje za martinovanje v koprski kleti je bilo tolikšno, da so že pred dnevi sporočili, da je povsem razprodano!

Nocoj bodo imenovali letošnja botra malvazije in refoška. Ugledni naslov bosta v prihodnjem letu nosila Nevenka Kržan, predsednica uprave Luke Koper. Ta je tudi v lastniški strukturi Vinakopra, Kržan pa igra aktivno vlogo, zlasti pri promociji istrskih vin. Njen soboter bo dr. Rado Pišot, direktor ZRS Koper, enega največjih raziskovalnih inštitutov v držav. V njegovi sestavi sta tudi Inštitut za oljkarstvo ZRS Koper in najmlajši, Inštitut za vinogradništvo in vinarstvo ZRS Koper, v katerem z roko v roki z Vinakoprom in drugimi istrskimi vinarji raziskujejo potenciale tukajšnjega rastišča in vin. V Hiši refoška bodo kronali tudi novo vinsko kraljico slovenske Istre. Neja Mihelj iz Prad, ki je krono nosila dve leti, jo bo jutri predala Ines Jerman iz Trseka, koder imajo družinsko klet.

V torek, prav na martinovo, bo v Vinakopru živahno že navsezgodaj, saj so si člani Bratovščine svetega Martina iz Nove Gorice za svoj redni letni obisk izbrali Istro. Bratovščina, ki se zavzema za priznanje martinovega kot državnega praznika, v središču svojega delovanja goji prepričanje, da je lahko slovensko vinarstvo s svojo kakovostjo, samoniklostjo in bogatim kulturnim izročilom ena od nosilnih vsebin za promocijo naše domovine v tujini. Bratovščina bo obisk nadaljevala v koprskem zaledju, obiskali bodo še kleti Rodica v Truškah, Norbin v Zabavljah in Ražman v Gračišču.

Jutri bo od 11. ure naprej martinovanje na izolski Lonki, v Istri pa bo živahno tudi konec prihodnjega tedna. V petek, 14. novembra, ob 19. uri pripravljajo martinovanje na Briču, nemara najbolj magičnem vinskem kotičku Istre, kjer istoimenska klet domuje v stavbah, ki jih je zasnoval sloveči beneško-dunajski arhitekt slovenskega rodu Boris Podrecca. Prihodnji petek bo martinovanje tudi na Kolombanu, med 16. in 22. uro ga prirejajo v tamkajšnji ugledni vinski kleti Gordia.

S kozarcem po palačah

Dan kasneje, v soboto, 15. novembra, pa bo zaživelo koprsko mestno jedro, saj pripravljajo Altroke martinovanje v koprskih palačah. V dvorani sv. Frančiščka, nekdanji cerkvi frančiškanskega samostana, v Pokrajinskem muzeju Koper v Kidričevi ulici, v palači Gravisi Buttorai v Ulici OF in slednjič v Pretorski palači na Titovem trgu, se bo s svojimi vini predstavilo približno 30 istrskih vinarjev in nekaj njihovih gostov. Martinovanje, ki je lani doživelo izjemen odmev, se bo začelo ob 14. uri, po 19. uri pa se bodo vinarji in obiskovalci povezali v Pretorski palaači, kjer bo večerno dogajanje popestrila tudi glasba. Vstopnice za Altroke martinovanje so že v predprodaji, cena je nižje kot bo na dan dogodka, ko bodo po 30 evrov.

Martinovanja bodo potekale tudi na osmicah, nekaj je odprtih na Tržaškem krasu, nocoj odprejo tudi Martinovo vas v Miljah. V Bertokih se danes odpre osmica Krmac, v Gradišču pri Vipavi osmica Ferjančič, v Lokavcu pri Černigojevih, v Šmihelu osmica Vrban, v Kubedu pa jutri še osmica Jakomin. •