Kandidat z več glasovi volilcev ne postane nujno predsednik

Američani, ki bodo šli petega novembra na volitve, bodo za predsednika obkrožili bodisi demokratko Kamalo Harris ali republikanca Donalda Trumpa. Izvolili ga ne bodo. To bodo decembra storili elektorji v 50 zveznih državah in Washingtonu DC. Ne gre za zvezne, pač pa za volitve po državah. V večini elektorji upoštevajo volilce in glasove namenijo kandidatu z več dobljenimi glasovi le-teh. Ker gre za posredne večinske volitve, kandidat z, denimo, enim glasom prednosti, pobere vse glasove elektorjev. V 17 državah slednji k upoštevanju volje volilcev niso obvezani. Zato se je doslej že petkrat zgodilo, da je predsednik postal kandidat, ki je dobil manj glasov volilcev. Težav in nerazumljivosti volilnega sistema je v ZDA še precej.

Politično “stara” celina z zvodenelo ustavo iz leta 1787

ZDA se predstavljajo kot mlada skupnost držav, a po antični Grčiji kot zibelka novodobne demokracije. Nedemokratični volilni sistem tega ne potrjuje. To velja za vse volitve - od izvršnega predsednika do dvodomnega “parlamenta” Kongresa.

Volitve “najpomembnejšega” Zemljana so največji resničnostni šov na svetu.

Volilni sistem je v dobršni meri kriv, da so ZDA s svetovnim indeksom demokratičnosti uvrščene na 25. mesto med 165 spremljanimi državami. Indeks izračunava angleška organizacija EIU - The Economist Inteligence Unit. Za primerjavo velja povedati, da zadnji indeks Slovenijo uvršča na 35. mesto. Problem Slovenije niso volitve, pač pa preostali štirje merjeni parametri s politično kulturo na čelu. Najbolj demokratične na svetu so Norveška, Islandija in Švedska.

Mlada ameriška celina je torej politično stara. Leta 1776, ob sprejemu Deklaracije o neodvisnosti, ko so se kolonije, najpogosteje evropske, povezale v uvodnih 13 držav, se je začela vzpostavljati kot federalna skupnost. Enajst let pozneje so države sprejele ustavo s šestimi členi. Čeprav so jo doslej 27-krat dopolnili, je zastarela. Zahteve za spremembo posrednih elektorskih volitev ostajajo preslišane več desetletij.

Volilci, ki bodo odšli na volišča v torek, 5. novembra, se morajo prej registrirati. Ker to stane od 200 pa do preko tisoč dolarjev, več 100.000 volilcev nad 18 leti starosti tega ne naredi.

Število elektorjev je odvisno od števila prebivalcev držav

ZDA so federalna država. Prebivalci, skupaj okrog 330 milijonov, so ameriški državljani. Za ohlapnejšo unijo evropskih držav z okrog 450 milijoni prebivalcev je “varovanje” nacionalne pripadnosti 27 državam članicam bistveno za obstoj zveze.

ZDA imajo bolj enostaven in manj zbirokratiziran politični sistem kot EU. V ameriškem kongresu (parlamentu) v dveh enakovrednih domovih sedi sto senatorjev (v senatu po dva zastopata vsako od 50 držav). V predstavniški dom izvolijo 435 zastopnikov držav glede na število prebivalcev. Številu predstavnikov je glede na število prebivalcev enako tudi število elektorjev, ki izvolijo predsednika ZDA. S to razliko, da trije elektorji pripadajo še glavnemu mestu Washingtonu DC. Elektorjev je torej 238. Predsedniški kandidat mora za izvolitev dobiti 270 njihovih glasov. Število elektorjev prilagajajo vsakih deset let, ko imajo v ZDA popis prebivalcev.

Evropski parlament s 720 poslanci je veliko večji. Res je, da je Američanov več kot sto milijonov manj, a so ZDA sočasno prostorsko enkrat večje od EU.

Čeprav gre v ZDA za predsedniški sistem, je skromnejša tudi izvršna oblast z administracijo predsednika ZDA. Svet in pravkar sestavljana komisija EU sta neprimerljivo bolj obsežna. V tretji - sodni - veji oblasti ima vrhovno sodišče ZDA devet sodnikov, manj pristojno evropsko sodišče pa 27.

Američani na volitve samo s predhodno registracijo

Volitve v vse organe oblasti in elektorjev so čudaško bolj komplicirane kot v EU. Volitve “najpomembnejšega” Zemljana so največji resničnostni šov na svetu. To velja že za znotrajstrankarsko dogajanje, ki preko razprtij številnih notranjih struj privede do predsedniških kandidatov na konvencijah.

Čeprav večinski sistem na oblastni zemljevid dopušča le kandidatom dveh največjih strank, imajo tudi v ZDA več političnih strank. Te imajo predsedniške kandidate tudi letos. Na volitvah nimajo upanja niti za preboj v vidnost. Zeleni in libertarna stranka sta edini, za kateri Američani vsaj vedo. Le prvi predsednik George Washington je bil izvoljen kot neodvisni kandidat dvakrat zaporedoma.

Volilci, ki bodo odšli na volišča v torek, 5. novembra, se morajo prej registrirati. Ker to stane od 200 pa do preko tisoč dolarjev, več 100.000 volilcev nad 18 leti starosti tega ne naredi. Tradicionalno nizka volilna udeležba je vrh s 65 odstotki dosegla prav na zadnjih volitvah. Zaradi volilnega torka že preko milijon registriranih volilcev glas odda predčasno. Torek je bil v sprva pretežno kmetijski Ameriki kot volilni dan izbran zato, da volilcem ni motil počitka.

Bistvene za izvolitev so nihajoče - swing - države

Največ elektorjev (55) ima populacijsko največja Kalifornija. Več najmanjših držav, z največjo Aljasko na čelu, ima po tri elektorje. Te za izvolitev predsednika niso bistvene. Pomembne niso niti države, v katerih tradicionalno volijo rdeče (Demokrati) ali plavo (Republikanci), pač pa so to nihajoče (swing) države. To so države, ki se enkrat nagnejo v prid prvi, drugič drugi stranki. Na swing države z največ volilci se pravkar v kampanjah osredotočata Kamala Harris in Donald Trump. Politični analitiki, ob vedno nezanesljivih anketah javnega mnenja tudi zaradi čudaštva sistema, letos navajajo od pet pa vse do enajst swing držav.

Ko so razlike v glasovih nizke, je pridobitev elektorskih glasov v teh državah ključna. Na zadnjih volitvah je v swing državah razlika med Bidenom in Trumpom znašala od 0,24 odstotkov (Georgia) do 1,16 odstotkov (Pensilvanija) glasov. Zmagovalec pa dobi vse glasove elektorjev. Razen v takemu glasovanju nezavezanih državah. Izjemi sta še državi Main in Nebraska, kjer elektorji glasove razdelijo. Razlik med državami, ki volitve tudi administrativno organizirajo, je še precej.

V swing državah je Trump pred štirimi leti dobil le 43.000 manj glasov, na ravni ZDA s 155 milijoni volilcev pa sedem milijonov glasov manj. Joe Biden je dobil 306, Trump, ki se je v neskončnost pritoževal zaradi domnevnega napačnega štetja glasov in “zlorab”, pa 232 elektorskih glasov.

Haris ali Trump torej?

Po trenutnih anketah javnega mnenja ima demokratska kandidatka Kamala Harris malenkostno prednost pred Trumpom. Ankete v ZDA ne pomenijo veliko. Leta 2016 so denimo vseskozi dajale prednost demokratki Hillary Clinton. Ta je na volitvah dejansko dobila skoraj tri milijone glasov volilcev več kot Trump. Zaradi elektorskega miš-maša je postal predsednik slednji.

Skozi zgodovino ZDA se je petkrat zgodilo, da je predsednik postal kandidat, ki ga niso izvolili volilci. V tem tisočletju, ko so volilni izidi vseskozi tesni, je bilo to prvič na prelomu tisočletij leta 2000. Kandidat Demokratov Al Gore je dobil dobrega pol milijona glasov več od Georga W. Busha, a je ta dobil 271 (Gore 266) elektorskih glasov in je postal predsednik ZDA.

Ali Kamala Harris ali Donald Trump, ta hip ne more napovedati nihče. Volilno bitko, navkljub rastočim propalestinskim demonstracijam v ZDA, vodita okrog notranjih vprašanj - gospodarstva, migracij in pravice do splava, Slednja je prepuščena v odločanje zveznih držav. Po državah se vodilne notranje teme še malenkostno razlikujejo.

Kandidata sta si v zagovarjanju tradicionalnih vrednot neoliberalizma precej podobna. Tudi za Evropo bistvena zunanja politika ju skoraj ne razlikuje. Oba sta (tudi pri financiranju kampanj) zelo odvisna od močnih judovskih lobijev, čeprav je Judov v ZDA le dva odstotka. Trump sicer govori, da bi v enem dnevu ustavil vojno v Ukrajini in najspretnejšega trgovca z orožjem Volodimirja Zelenskega. To je bil tudi razlog, da ga je ob odstopu od predsedniške kandidature podprl bivši Demokrat Robert F. Kennedy, nečak 35. predsednika Johna F. Kennedyja.

Bolj verjetno je, da bi se v drugo že preživeta groteska Trumpove vladavine laži in manipuliranja sprevrgla v kaj hujšega. Nenazadnje je Joe Biden s pokoritvijo EU in zlasti predsednice komisije Ursule von der Leyenn tlakoval poti večni Trumpovi frazi o veliki Ameriki. Ta bo velika le, če bo še naprej vladala svetu in nadvladovala Kitajsko. Gospodarsko premoč je že izgubila, saj je skupina BRICS Združene države z BDP že presegla. Ostaja pa vodilna orožarska sila. Vojna v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu (naftna kriza v Evropi bi ZDA prišla prav), sta za ZDA in njen večinski vpliv na Nato zgolj posredniški vojni za ohranitev te moči. Čeprav bo ta ali oni predsednik, kot vseh 46 pred njim, izvoljen nedemokratično, si vladavine manipulacij ni želeti.