Kako je država skozi leta izgubila glavno vlogo v Petrolu

Kljub temu da je država res največja posamična lastnica Petrola, v upravljavskih strukturah največje slovenske energetske družbe že vsaj pet let nima več glavne besede. Toliko časa namreč Petrol dejansko obvladuje skupina zasebnih delničarjev, med katerimi ima po oceni poznavalcev največji vpliv Dari Južna, ki ga je revija Manager lani uvrstila na vrh lestvice najbogatejših Slovencev.

V devetčlanskem nadzornem svetu Petrola, ki odloča o upravi družbe, sedita le dva predstavnika države. To sta Marko Jazbec, predsednik uprave Save Re, in Tomaž Vesel, nekdanji predsednik računskega sodišča. Preostali štirje predstavniki kapitala prihajajo iz kvote največjih zasebnih delničarjev: ob Vesni Južna, ki predseduje nadzornemu svetu, so to še odvetnik Luka Zajc, Mario Selecky iz češko-slovaške finančne skupine J&T in Goran Kralj, ki tam predstavlja hrvaške pokojninske sklade.

Kdo so torej največji lastniki Petrola? In kako se je največje domače energetsko podjetje privatiziralo skozi čas?

Petrol med Istrabenzom in Rusi

Za odgovore se je treba najprej vrniti v zgodovino. Petrol se je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja privatiziral na enak način kot druga slovenska podjetja. Lastniki delnic so postali zaposleni, imetniki lastniških certifikatov in pooblaščene investicijske družbe (PID). Velik paket delnic, okrog 35 odstotkov, pa je ostal v rokah države oziroma z njo povezanih podjetij, skladov in bank.

Leta 2005 je v Petrolu prišlo do tektonskih sprememb. Predsednik uprave Janez Lotrič, ki je položaj prevzel v času tretje vlade Janeza Drnovška, se je moral po odhodu LDS z oblasti posloviti s položaja. Nadzorni svet, ki ga je vodil pokojni Jože Zagožen (SDS), ga je zamenjal z Markom Kryžanowskim.

V istem času se je z menedžerskimi odkupi in napihovanjem delniškega balona na ljubljanski borzi začel drugi val slovenske privatizacije. Začeli so se boji za obvladovanje Petrola, ki je vrsto let veljal za podjetje, tesno vpeto v strukture slovenske “stare levice”, in njegov denarni tok.

V lastniški strukturi Petrola so se začeli krepiti nekateri vodilni igralci slovenske tranzicije, ki so jim apetite s svojimi načrti spodbujali tudi ljudje iz bližine SDS. Ob podjetjih Darija Južne so bili največji še Istrabenz, ki ga je takrat obvladoval Igor Bavčar, KD Group, Zvon ena v lasti mariborske nadškofije in Julius fond Lea Ivanjka.

Ti so v času prve vlade Janeza Janše želeli upravljalske vajeti Petrola prevzeti z oblikovanjem enotirnega upravnega odbora, a do tega nikoli ni prišlo. V istem obdobju je Petrol podpisal tudi pismo o nameri o prenosu bencinskih servisov na skupno podjetje, v katerem bi imel 49-odstotni delež ruski naftni velikan Lukoil, a do tega projekta v praksi nikoli ni prišlo.

Nekoč na muhi Madžarov, zdaj delnice kupujejo Hrvati

Vrhunec privatizacijske manije je bila vojna za Petrol. Začela se je poleti 2007, ko se je naftni trgovec znašel na muhi Bavčarjevega Istrabenza. Kmalu je sledil protiudarec v obliki Petrolovega napada na Istrabenz in nakupa tretjine delnic Bavčarjevega holdinga.

Večmesečno tekmovanje v kupovanju delnic po zelo visokih cenah, ki so strmo upadle ob izbruhu svetovne finančne krize, je finančno izčrpalo tako Istrabenz kot Petrol. Prvi se je pod bremenom dolgov zlomil, drugi pa je leta 2008 prvič po osamosvojitvi poslovno leto končal z izgubo. Vodenje Petrola je prevzel Aleksander Svetelšek, kmalu zatem pa Tomaž Berločnik.

Sledilo je novo poglavje bojev za Petrol, v katerem je v času vlade Boruta Pahorja ponovno večjo vlogo dobila država. V času krize so se v lastništvu Petrola okrepile banke, ki so prevzele delnice v rokah propadlih finančnim holdingom.

Neljuba izkušnja je prihod na bencinski servis, kjer ni goriva.

Foto: Bobo

Toda leta 2012, v času druge Janševe vlade, je delnice Petrola začel kopičiti uradno neznani imetnik, skrit za fiduciarnim računom Československe Obchodne banke (ČSOB). Ta je kmalu postal največji posamični zasebni lastnik Petrola, saj je imel do leta 2015 v rokah že 13 odstotkov delnic. Takrat se je izkazalo, da se za tem računom skrivajo podjetja, povezana z madžarskim Molom. To je bilo že v času, ko je oblast na Madžarskem prevzel Viktor Orban.

Štirje bloki lastnikov in zmaga nad državo

V zadnjih letih so se v Petrolu oblikovali bloki štirih večjih lastnikov:

države, ki ima v rokah okrog 32 odstotkov delnic,

podjetij iz kroga Darija Južne (dobrih 10 odstotkov),

češko-slovaške skupine J&T, ki je prevzela delnice Molovih operativcev (skoraj 13 odstotkov),

hrvaških pokojninskih skladov (okrog 15 odstotkov), ki so v zadnjih letih najbolj opazno kupovali delnice.

Nova prelomnica je bila konec leta 2020. Takrat, v času tretje Janševe vlade, so lastniki Petrola imenovali nov nadzorni svet. Vodil ga je tedanji prvi mož Slovenskega državnega holdinga (SDH) Janez Žlak.

Že v tej sestavi nadzornikov se je videlo, da se v Petrolu krepi vpliv zasebnih delničarjev na čelu z Južno. Ti so se namreč leta 2023, že v času vlade Roberta Goloba, uspešno postavili po robu nameri SDH, da iz nadzornega sveta odpokliče Aleksandra Zupančiča. Čeprav je bil Zupančič vanj v času tretje Janševe vlade imenovan kot predstavnik države, je za njegovim imenovanjem stal tedanji minister za okolje Andrej Vizjak, sicer dolgoletni prijatelj Darija Južne.

To je bila prva večja zmaga koalicije zasebnih delničarjev nad državo v času Golobove vlade. Druga, še pomembnejša, je sledila marca lani, ko so ti ob zamenjavah nadzornikov po ocenah poznavalcev še uspeli okrepiti nadzor nad Petrolom. Prvič v zgodovini Petrola je namreč vodenje nadzornega sveta prevzel nekdo, ki vanj ni bil imenovan iz kvote države. •