Javorka Križman je v Piran zvabila ljudi z vsega sveta

Javorki Križman je Trg 1. maja, ki ga je Evropska filmska akademija nedavno razglasila za zaklad evropske filmske kulture, še posebej pri srcu.

Foto: Foto: Sonja Ribolica

Javorka Križman je v Piran zvabila ljudi z vsega sveta

7. Val

Nekateri cenijo mesto, v katerega so se preselili in si tam ustvarili dom, bolj kot ga marsikateri domačini. To zagotovo velja za Javorko Križman, podjetnico, ljubiteljico mode, umetnosti in vsega lepega. Pred več kot 40 leti je prišla v Portorož na počitnice in zaradi ljubezni v bližnjem Piranu tudi ostala. Tam si je ustvarila družino, tam so na noge postavili tudi družinsko podjetje. A njena druga ljubezen je Piran. “Ne morem našteti vseh, ki sem jih zvabila v Piran. In vsi priznavajo, da je to mesto nekaj posebnega,” pravi.

Javorko Križman je kot mlado dekle pot pripeljala v Slovenijo, iz rodnega Kruševca v Srbiji je prišla na počitnice v okolico
Pirana. Mesto jo je očaralo in začaralo. “Ko rožo presadiš na pravo mesto, se bo razcvetela. No, Piran je zame pravo mesto, ne bi ga zamenjala za nič za svetu,” pravi.

V življenju je srečala ogromno zanimivih ljudi in malone vse je tako ali drugače zvabila v svoje mesto. “Piran je kot filmska kulisa, na vsakem koraku pride do izraza njegova fotogeničnost. Predvsem pa odpira čustva, zato ga umetniki takoj začutijo, iz njih kar privre ustvarjalnost. Piran je zato dom za umetnike, “ razlaga Javorka, ki je skozi leta tako postala ambasadorka Pirana in njegovega šarma.

Res jo je to mesto kot mlado dekle očaralo, toda ni ostala samo zaradi njegovih lepot mesta. Glavni krivec je Franko Križman; zaljubila sta se in se kasneje poročila. Imata dva otroka, hči Tijuana je znana slovenska baletka, sin Diego pa podjetnik. Javorka in Franko sta se skupaj lotila tudi posla; začela sta s trgovino z oblačili, oba sta zelo podjetna. “V Srbiji je ženska praviloma v senci moškega. To ni bilo zame, zato sem si poiskala moža, ki me ne bi omejeval. Nisem hotela biti samo žena in mati. Imam svoje ideje in jih ponavadi izpeljem. Pa četudi to pomeni, da velikokrat delam do poznega,” razlaga Javorka.

Javorka Križman (desno) in hči Tijuana Križman Hudernik

Javorka Križman (desno) in hči Tijuana Križman Hudernik

Foto: Sonja Ribolica

Najprej sta odprla trgovinico s pleteninami na Židovskem trgu v Piranu, Javorka je eno leto prej tudi pozno v noč pletla in kvačkala, saj je želela, da bi bila njihova ponudba nekaj posebnega. Sledila je trgovina še na Bernardinu. Javorki pa je (bil) najbolj pri srcu njen butik na Trgu 1. maja, ki je zdaj sicer zaprt. “Rada oblačim ljudi, a suhice ni težko lepo obleči. Zame so poseben izziv ženske polnejše postave. V to trgovino je pred leti prihajalo veliko turistk iz Rusije, ki niso veliko gledale na denar, če so bile zadovoljne s svojim novim videzom, “ se spominja Javorka, ki tekoče govori rusko. “Mi smo se ruščine učili v šoli, imeli smo odlične učitelje, ki so nas navdušili za rusko književnost, klasično glasbo ... “ Vse to znanje je Javorki prišlo še kako prav, saj je njena hči Tijuana študirala balet in med njenimi učiteljicami je bilo kar nekaj Rusinj. Pred leti je Tijuana v Rimu prejela nagrado (Premio Roma Danza), podelila ji jo je slavna ruska balerina Maja Plisecka. Ko je po podelitvi stopila do Tijuaninih staršev, jo je Javorka, ki je imela - kot vedno - s sabo katalog Pirana in slovenske Istre, povabila, naj pride v to mesto. “In je prišla. Ona in še mnogi drugi,” je zadovoljna Javorka.

Leta, ko je Tijuana obiskovala baletno šolo, so bila zelo naporna. “Po pouku v osnovni šoli v Piranu sem jo najprej peljala na ure klavirja v Koper, nato pa jo je čakalo kosilo v avtu. Vsak teden naju je čakalo pet ur vožnje do Maribora, kjer je na srednji baletni šoli trenirala od četrtka do nedelje. Nazaj pa je prišla sama z vlakom. Bilo je veliko odrekanj, a ko vidiš to strast do baleta, veš, da bodo vsi napori pozabljeni,” pravi.

Nastopala je tudi za Tita

Potem je piranska baletka z odliko končala izpopolnjevanje na Akademiji gledališča La Scala v Milanu. Danes je Tijuana Križman Hudernik solistična plesalka Opere in baleta SNG Maribor, deluje tudi kot asistentka Edvarda Cluga. Živi v Mariboru, a pogosto pride z družino v Piran. “Moji štirje vnuki so največji zaklad. Vedno hitim, veliko obveznosti si naložim, a ko pridejo moji sončki, si vzamem čas,” se razneži. Sama ima na otroštvo lepe spomine. “Odraščala sem v veliki družini, tudi v družbi babice in prababice, za katero sem skrbela. Že kot otroci smo morali zavihati rokave, še dobro se spomnim, da smo pomagali saditi tobak. Pravzaprav sem rojena na plantaži tobaka,” pravi. Še vedno ji oči zasijejo, ko govori o nastopih za dan mladosti za Tita: “Petkrat sem nastopala na stadionu v Beogradu, ogromno nas je bilo. to je bilo posebno doživetje, posebno vzdušje!”

Energije ji tudi zdaj ne manjka, rada jo deli z ljudmi. Velikokrat kaj speče in razdeli sosedom in mimoidočim. “Pogosto spečem zeljno pito ali makov zavitek ... Mi kar dobro uspeva, vsaj tako mi pravijo. Kuhati, peči ... Tudi skozi pripravljene hrane se vidi ta moja potreba, da poskrbim za vse. To je sindrom najstarejšega otroka. To je vlečka, ki te spremlja celo življenje, ne moreš je prerezati, “ ugotavlja. Prihaja iz velike družine, je najstarejša od petih otrok in je vedno skrbela za svoje mlajše brate in sestre. Tudi zdaj. Velikokrat jim v Srbijo pošlje kak paket s priboljški. “Nič takega, nekaj malenkosti. Ena izmed mojih sester je profesorica in ve se, da so vsi na univerzi, pravzaprav vsi, ki mislijo drugače, na muhi predsednika Vučića. Tako vsem zaposlenim na univerzah krči plače. Ko že pripravljam pakete, pa nekaj priboljškov pošljem tudi svojim tetkam. Slovenski izdelki so v Srbiji še vedno zelo cenjeni,” razlaga Javorka, ki se iz tega rada poheca. “Vse, kar prihaja iz Slovenije, je najboljše na svetu, prisegajo v Srbiji. Nekateri celo trdijo, da so slovenska zdravila bolj učinkovita od ostalih.”

Javorka Križman je v Piran zvabila ljudi z vsega sveta
Foto: Sonja Ribolica

Tudi o tej plati in o miselnosti Srbov nasploh sta se velikokrat pogovarjala s starosto slovenskega novinarstva Jurijem Gustinčičem, vezalo ju je prav posebno prijateljstvo. “Spoznala sva se po naključju, z ženo sta prihajala na počitnice v Piran. Hitro se je izkazalo, da imava veliko skupnega. Njegova žena je bila Srbkinja, tudi zato sva si bila blizu. Pogovarjala sva se o marsičem - od kulinarike do umetnosti, ki je bila njegova strast, oboževal je tudi balet,” pripoveduje Javorka, ki mu je potem približala drugačen Piran, ne tistega za turiste. “Včasih je samo opazoval dogajanje na Zelenjavnem trgu, na tržnici. Ali pa je ob skodelici čaja prebiral časopise, si delal zapiske  ... Delal pa je do zadnjega dne.” Nekaj časa je prevzela tudi vlogo njegove asistentke. “Spominjam se, da sem, da sva nekoč morala v Beograd, kjer je Jurij imel morje sestavkov, srečanj, tudi intervjuje na radiu in na televiziji. Vse sem mu organizirala, a mu nisem povedala, kaj vse ga čaka, ker bi ga to vznemirjalo. Govoril bi, da vsega tega ne zmore. Tako pa sem mu za sestanke povedala sproti. Eno po eno in na koncu je bilo vse opravljeno. Pogosto sem ga spremljala na razstave, koncerte in različne sprejeme,” pravi Javorka.

Na kosilu s kraljico Elizabeto II.

Z Jurijem Gustinčičem sta bila, vsak zase, povabljena na kosilo, ki jo je ob obisku v Sloveniji priredila angleška kraljica Elizabeta II. “Piran je obiskala tudi danska kraljica Margareta, bila sem na tem dogodku. Toda ob kraljici Elizabeti II. si začutil, da iz nje seva posebna energija. Kosilo pri kraljici se mi je vtisnilo v spomin za vse življenje,” priznava ena redkih Pirančank, ki se lahko pohvali, da je bila gostja te monarhinje.

A vsakdan Javorke, sicer vedno urejene od glave do pet in z nepogrešljivim klobukom, je drugačen. Že veliko let imajo supermarket v Piranu, ki je založen tudi z veliko dobrotami iz Istre. “Sardelice, sir, oljke, odlična vina ... To je najboljša promocija za naše kraje. Cela Slovenija je lepa, mnogi se tega premalo zavedajo. V naši trgovinici srečujem ljudi z vsega sveta in vsakemu s ponosom povem za lepote Pirana in cele države,”

Vmes ji je kar veliko nagajalo zdravje, imela je enajst operacij. Vse, tudi take, za katere se ni vedelo, kako se bodo razpletle, je jemala s humorjem. “Nekoč sem kirurgu rekla, da je piranska Elizabeth Taylor prišla le na lepotne popravke in nič drugega ne pride v poštev. So se vsi nasmejali in rekli, da bi morali vsi pacienti imeti vsaj malo smisla za hec,” se spominja.

Že dolga leta je tudi podpredsednica piranske obrtne zbornice. “Država bi morala na različne načine spodbujati podjetništvo. To, da si nekdo sam ustvari delovno mesto, je zelo pohvalno. Če pa zaposluje še druge, je to še toliko bolj dragoceno. Je pa treba iti s časom naprej, zato zbornica ponuja različna predavanja in izobraževanja, po moje bi moralo biti članstvo v zbornici spet obvezno,” je še prepričana.

In ko se bo nekoč upokojila, si bo vzela čas za pisanje. “Eno drobno knjižico z recepti. Da moje zelenjavne 'čorbice', makovi zavitki in zeljne pite ne bodo šli v pozabo. Do takrat pa jih bom pekla in delila,” še obljublja Javorka. •