Janez Lenarčič: “Z evropsko barko plujemo skozi geopolitično nevihto”

“Zanimivo je, da so se te krize namnožile ravno v začetku mandata sedanje komisije. Ves čas imamo krizne razmere. Zelo zgovorna je tudi statistika. Do leta 2019 je bilo prek evropskega mehanizma civilne zaščite v povprečju 20 zaprosil za pomoč na leto ob naravnih in drugih nesrečah. Od konca leta 2019 imamo teh zaprosil vsako leto več kot 100, z vsega sveta. Se pravi, da se je število zaprosil za pomoč popeterilo.”

“Ne, prav gotovo si nisem in nihče ni pričakoval toliko kriz in nesreč. Tudi na področju humanitarne pomoči je statistika enako zgovorna. Število ljudi, ki danes po vsem svetu potrebuje humanitarno pomoč, je blizu 350 milijonov, kar je trikrat toliko kot leta 2018. Humanitarne potrebe so odraz raznih kriz, predvsem oboroženih spopadov, vedno bolj pa tudi podnebnih sprememb. Posebej hudo je bilo s pandemijo. To je bila stoletna pandemija, prva globalna pandemija po španski gripi ob koncu prve svetovne vojne. Potem se je zgodil ruski napad na Ukrajino. Ravno ko smo ocenjevali, da bomo izšli iz globalne krize zaradi pandemije, je nastopila ta nova globalna kriza, katere učinki so zelo hudi. Gre za najhujši vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki je tudi najhujša varnostna in humanitarna kriza na evropskem kontinentu po drugi svetovni vojni. Vzporedno pa beležimo stalen porast klasičnih naravnih in drugih nesreč od potresa v Turčiji in Siriji, februarja letos, ki je bil najhujši v stoletjih, poplav v Evropi poleti 2021, ki so bile najhujše v stoletjih, v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji. Pa lani poleti najhujši požari. Tudi v Sloveniji ljudje ne pomnijo tako hudega požara, medtem ko je bilo v Franciji še desetkrat huje, če gledamo površino, ki jo je uničil požar. Ali pa poplave v Pakistanu lani jeseni, kjer se je tretjina države znašla dobesedno pod vodo, tako da je na mojem področju dela veliko bolj pestro, kot kdajkoli v preteklosti.”