“Italija je propadla, vdajte se partizanom”

V svoj dnevnik je Edvard Kocbek naslednjega dne zapisal: “Bil je preprost, toda velik trenutek, nikoli ga ne bom pozabil. Nekaj monumentalnega je bilo v našem prostorskem in časovnem položaju. Spogledali smo se in se otroško nasmehnili drug drugemu. Tedaj so nas črnomaljski aktivisti dohiteli in nam na vsa usta pripovedovali, kako se je novica razvedela in kak strašen preplah je povzročila že snoči med Italijani. (…) Prvikrat smo šli skozi gozdove z občutkom sproščenosti. Hiteli smo, kajti doma so nas čakale podrobne novice in neodložno novo delo.” (E. Kocbek, Listina, Ljubljana 1982, 258) Kocbek podrobno opiše umik italijanske vojske iz Bele Krajine. Pogled na vojake brez orožja v dolgih kolonah je bil zanj pretresljiv: “Umaknili so se nam kakor prestrašene živali in skakali v jarek. Nisem si mogel več predstaviti, da je to del tiste velike armade, ki nas je lani preganjala po Rogu…” (Prav tam, 261)

“Italija je propadla, vdajte se partizanom”