(INTERVJU) Vesna Vodopivec: “Za pacienta si vzamem vsaj pol ure, ker hitreje ne gre”

Vesna Vodopivec, vi ste specialistka kardiopulmologije in imate za sabo že 50 let delovne dobe, kajne?

“Letos januarja je minilo 50 let neprekinjenega dela samo v bolnici Sežana. Deset let po upokojitvi še vedno delam. Januarja sem se zavedala, da je to že kar dolga doba. V bolnici se v tem času je že vse zamenjalo, vodstvo, zdravniki, sestre, tako da je samo še malo ljudi, ki ve za naše delo.”

Vsa ta leta ste delala v Sežani?

“Vsa leta, čeprav sem rojena v Ljubljani in so vsi moji v Ljubljani. Sem tudi iz zdravniške družine. Poročila sem se že kot študentka, oba z možem sva zdravnika, skupaj sva študirala. Zelo zgodaj sva imela otroke, ampak sem študij kljub temu končala v roku, tako kot on. Takoj po končanem študiju sem sicer dobila službo v Ljubljani, vendar sem jo odklonila in sva šla oba v Sežano, od koder je bil mož in kjer so nama v bolnici ponudili delo in stanovanje. Glede na to, da sva tedaj že imela majhne otroke, sva to sprejela. Potem sem začela s specializacijo na interni medicini in sem se morala voziti v Ljubljano. Je bilo kar naporno. Mož je delal v Sežani in sva se ves čas križala. Ko pa je mož začel izgubljati sluh in ker je bil med najboljšimi študenti, so mu ponudili službo na medicinski fakulteti, učil je na patologiji. To delo mu je kar ležalo in je potem to delal celo življenje. Ampak zopet sva se zamenjala. Ko sem prišla jaz nazaj v Sežano, je šel on v Ljubljano. Tako da sva se ves čas vozila.