(INTERVJU) Vertačnik: “Naše podnebje vse bolj spominja na špansko”

“To leto je vsaj za zdaj tudi kar precej toplo in bo skoraj gotovo v Sloveniji med najtoplejšimi doslej. Na katerem mestu bo, je zelo težko reči, ker imamo do konca leta še pet mesecev in pol, kakšen mesec ali pa dva hladnega vremena že pomenita, da zanesljivo ne bomo dosegli rekorda. Na globalni ravni je drugače, tam so nihanja iz meseca v mesec precej manjša, v glavnem so odvisna od tega, ali imamo el ninjo ali la ninjo. Zdaj kaže, da prehajamo v nekoliko hladnejšo fazo, se pravi verjetno do jeseni v la ninjo, ampak ker smo bili prve mesece leta zelo v znamenju el ninja in je bilo rekordno toplo na globalni ravni, znanstveniki ocenjujejo, da bo letošnje leto verjetno celo nekoliko toplejše od lanskega. Pa že lansko je bilo rekordno, in to kar s konkretnim naskokom, tako da imamo zdaj dve leti odklon temperature na globalni ravni blizu meje 1,5 stopinje Celzija, ki jo omenja pariški podnebni sporazum. No, ta sicer določa, da meja velja za povprečje daljšega obdobja. A če bi v prihodnosti povprečen dvig temperature za 20 ali 30 let na globalni ravni presegal 1,5 stopinje Celzija v primerjavi z drugo polovico 19. stoletja, bi lahko rekli, da nam je pri pariškem sporazumu spodletelo.”

“Od vseh mesecev letos so bili februar, april in julij najbolj izjemni. Februar je bil po pozitivnem odklonu temperature od dolgoletnega povprečja celo najbolj izstopajoč mesec od leta 1950 naprej, saj je bilo letos kakšnih pet stopinj topleje, kot bi pričakovali za ta mesec. April je bil zelo zanimiv, ker smo imeli vremensko dve povsem različni polovici. Prva polovica aprila je bila izredno topla, tako tople prve polovice tega meseca tudi približno še nismo imeli, kar dvakrat se je krajevno temperatura dvignila na 30 stopinj. Sledila je močna ohladitev in druga polovica aprila je bila celo med najhladnejšimi v zadnjih desetletjih. Kljub tej ohladitvi je bil april kot celota še vedno nekoliko nadpovprečno topel. Potem smo imeli deževen, a temperaturno dosti normalen maj. Poletje se je začelo brez večjih pretresov, ni bilo ne pretirane količine dežja ne pretirane vročine, tudi neurij ni bilo ne vem koliko. Junij je bil še sorazmerno normalen, julija pa se je kmalu začela vročina in potem smo imeli sredi meseca zelo dolg vročinski val, sploh enega najdaljših v zgodovini meritev. Je pa zanimivo, da je bila vročina zelo enakomerna, brez velikih odstopanj navzgor, saj nismo imeli temperaturnih ekstremov. Na nekaterih postajah se je ogrelo malo nad 35 stopinj, kar pa za zadnja leta pravzaprav ni nič posebnega.”