(INTERVJU) Urška Klakočar Zupančič: “Saj me prizadenejo, a ne za dolgo”

V zadnjem času se je zelo izpostavila, “navila je ušesa” predsedniku stranke SDS Janezu Janši zaradi hujskanja ljudi pred celjskim sodiščem in poslancu Andreju Hoiviku, ki je v državnem zboru delal reklamo za Janševo knjigo. Nekaj dni zatem so vsi poslanci SDS “oblekli” hrbtno stran računalnikov z naslovnico te knjige. Kako doživlja svoj položaj in svoje poslanstvo, kako prenaša pritiske in stiske, kaj si želi ob prihajajočem letu. Zase in za nas.

“Ne vem, če je ravno tako, a ljudje, ki mi pridejo povedat svoje mnenje, pravijo, da mu jaz povem tisto, kar mu nihče ni jasno povedal v vsem obdobju samostojnosti naše države. Ne vem, če je to res ali ne, mogoče je to samo bolj vidno, ker sem pač prva ženska predsednica državnega zbora, pa morda zato, ker sem nekoliko nekonvencionalna in morda moje besede pridejo bolj do izraza. No, ne verjamem, da Janši ni kdo že povedal kakšnih stvari dovolj jasno. Jaz sem pač taka, da ne hodim kot mačka okrog vrele kaše, povem tako, kot mislim, da stvari so. Povem pa seveda svoje mnenje, in tako kot čutim takrat, ko govorim kot predsednica, ali če govorim kot poslanka v odborih ali na plenarni seji v državnem zboru. Izhajam iz mojih vrednot, načel in iz mojega pogleda na svet, tako da sem dokaj iskrena.”

Prva ženska predsednica DZ

Urška Klakočar Zupančič je rojena 19. junija 1977 v Trbovljah. Osnovno šolo je obiskovala v Sevnici, gimnazijo v Brežicah. Leta 2002 je diplomirala na ljubljanski pravni fakulteti, čez tri leta opravila pravosodni izpit, leta 2011 pa ji je uspelo še magistrirati iz pravne zgodovine. Leta 2001 je stažirala na sedežu OZN v New Yorku, nato bila pravna svetovalka v Slovenski izvozni družbi. Kariero je nadaljevala v pravosodju: bila je sodniška pripravnica na višjem sodišču v Ljubljani, nato višja pravosodna svetovalka na okrožnem sodišču v Kranju in v uradu predsednika vrhovnega sodišča v Ljubljani. Med letoma 2008 in 2021 je bila sodnica na okrajnem sodišču v Ljubljani. V začetku leta 2022 se je pridružila Gibanju Svoboda, preden je bila 13. maja 2022 izvoljena za predsednico državnega zbora, je bila direktorica družbe Ipsilaw za pravno in poslovno svetovanje. Do 24. oktobra 2023 je bila tudi podpredsednica Gibanja Svoboda. Je ločena in s sinovoma že več let živi v Ljubljani. Je avtorica dveh zgodovinskih romanov: Gretin greh (2021) in Sibilina sodba (2023). Kot poudarja, verjame v svoje vrednote in v svoja načela, in če s tem utira pot drugim ženskam, je zelo vesela.