(INTERVJU) Skupina Martin Krpan: “To ni bil biznis, bila je strast”

Album Od višine se zvrti je predstavljal absolutni ustvarjalni zenit druge in tudi najbolj legendarne reinkarnacije skupine Martin Krpan. Skupina je pravzaprav začela delovati že desetletje prej. Leta 1978 sta jo ustanovila Aleš Klinar in Tomaž Sršen. "Krpane smo naredili, ko sem imel 15 let," se danes spominja Aleš Klinar. "Bil sem mulec. Krpani so bili moj prvi bend, ki je bil malo bolj zares in je nekaj ratalo iz njega."

Rock, ki v Sloveniji ni našel posluha

Skupina se je nekaj časa iskala, tako kadrovsko kot slogovno, potem pa je v letih 1982 in 1984 izdala dva albuma. "Ti plošči sta bili zelo drugačni od tistega, kar lahko slišite na albumu Od višine se zvrti," pravi Tomaž Sršen. "Igrali smo neke vrste progresivni rock. Dolge komade, velikokrat inštrumentalne. Naš pevec je bil Andrej Turk, ki je imel precej odštekane tekste, ampak nič zato. Tudi to je sovpadalo s tisto glasbo. Albuma Martin Krpan 1 in 2 smo izdali pri srbskih diskografskih hišah. Prvo pri Jugodisku, drugo pri PGP RTB. V Sloveniji ni bilo interesa, ker se je pri nas takrat najbolj prodajal punk."

Kot pove Sršen, je še posebej drugi album nastajal v kaotičnih okoliščinah. V tistem času sta tako Aleš Klinar kot vokalist Andrej Turk šla v vojsko, kar je bilo obvezno po končani srednji šoli. "Ko sta prihajala domov na dopust, smo na hitro leteli v studio, da smo naredili, kar je bilo treba. Na tak način je nastajal album. Na koncu pa se nam je zgodila tragedija. Fanta sta bila zelo ponosna na svoje delo in sta kaseto nesla s sabo v četo, vendar pa je Andreja Turka nekdo ovadil. To je bila ta jugo scena, ko nikomur nisi smel zaupati. Ovadili so ga pa zato, ker je v eni vrstici pesmi izdal vojaško skrivnost. Namreč – vojaško pošto. Ko si nekomu poslal pismo v vojsko, si na kuverto napisal ime, priimek in številko vojne pošte. On je v pesmi napisal številko svoje vojne pošte in je za to dobil vojaški zapor. S tem smo v kritičnem trenutku ostali brez pevca. Na založbi so pritiskali na nas. 'Kad će ploča?' Instrumentale smo imeli že pripravljene, pesmi je bilo treba samo še odpeti. Razmišljali smo, kaj bi."