(INTERVJU) Metoda Dodič Fikfak: “Nedopustno je, da meritve opravlja povzročitelj sam”

Kot je dejala v pogovoru, gradnja kanala C0 za zdravnike pomeni nepojmljivo visoko tveganje. “Ne vidimo ne države ne politikov ali kake strokovne skupine, ki bi se podpisala pod tak projekt.” S profesorico smo se pogovarjali tudi o novem zakonu o varstvu okolja, Salonitu Anhovo, postavitvi sežigalnice v Ljubljani, poklicnih bolezni, izgorelosti … Zaupala nam je, kaj ji je pomagalo, da ni zajadrala v cinizem in ji ni zmanjkalo vere v to, da je za človeka vredno delati.

“Oh, mislim, da ga ni manj. Veliko je neznanja, ozaveščenost o onesnaževanju okolja je majhna. Prikrivanje zastrupljanja je dobesedno omogočeno.”

Nagrajena za raziskovanje nastanka pljučnega raka

Dr. Metoda Dodič Fikfak je bila rojena leta 1955 v Obrovu. V Ljubljani je leta 1979 končala medicinsko fakulteto in leta 1986 specializacijo iz medicine dela, prometa in športa. Leta 1992 je magistrirala na zagrebški univerzi iz ergonomske fiziologije in leta 1998 v ZDA doktorirala na University of Massachusets s področja epidemiologije delovnega in življenjskega okolja. V doktorski nalogi je preučevala vpliv izpostavljenosti amfibolom in krizotilu na razvoj pljučnega raka pri delavcih, zaposlenih v cementazbestni industriji. Njeno raziskovalno delo o vplivu kumulativne doze amfibolov in krizotila na nastanek pljučnega raka je National Cancer Institute iz ZDA nagradil z dveletno raziskovalno štipendijo.

Leta 1986 se je kot vodja dispanzerja za medicino dela zaposlila v Zdravstvenem domu Postojna, ki ga je nekaj časa tudi vodila, nato se je leta 1989 zaposlila na Inštitutu za socialno medicino v Ljubljani, kjer je prav tako opravljala tudi funkcijo direktorice in med drugim vzpostavila bazo podatkov o bolniškem staležu za vso Slovenijo. V letih 1999-2000 je vodila projekt Phare - Razvoj slovenskega sistema zdravja in varnosti pri delu. Od leta 2000 je predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa. S sodelavci raziskuje vplive poklicnega tveganja na umrljivost in obolevnost posameznih poklicnih skupin, tveganje za mezoteliom, pljučnega raka in druge rake pri ljudeh, izpostavljenih azbestu, vplive prestrukturiranja gospodarstva na zdravje delavcev itd. Leta 2022, prav v letu, ko je inštitut praznoval 50 let, je postala članica mednarodnega znanstvenega združenja Collegium Ramazzini, katerega poslanstvo je spodbujati napredek v raziskovanju najpomembnejših tem na področju zdravja pri delu in okoljskega zdravja. Predava na ljubljanski medicinski fakulteti.