(INTERVJU) Maja Hrovat: Živali nam ničesar ne dajo prostovoljno, razen hvaležnosti

Začniva z izkušnjami iz prve roke. Kaj je vas pripeljalo do prehranjevanja, ki izključuje sestavine živalskega izvora?

“Veganka sem postala, ker sem se nekega dne v osnovni šoli ob šolskem kosilu zamislila, da ne morem govoriti, da imam rada živali in jih hkrati imeti razkosane na svojem krožniku. Ko sem povezala, da si pes in pujs enako želita živeti in da ni prav, da bi jaz imela pravico odvzeti življenje drugemu čutečemu bitju, če to ni nujno za moje preživetje. Sprva sem zaradi pomanjkanja informacij postala vegetarijanka, nekaj let kasneje pa sem ugotovila, da sta mlečna in jajčna industrija enako kruti kot mesna, in sem zato opustila vse izdelke živalskega izvora. Kot veterinarka sem videla tudi vse mogoče situacije na terenu, kmetijah in v klavnicah. Več kot 12 let živim popolnoma brez živil živalskega izvora in obžalujem, da sem jih kadar koli sploh uživala, saj to za naše zdravje in dolgoživost nikakor ni potrebno. Vesela sem tudi prednosti, ki jih takšen življenjski slog prinaša z manjšim tveganjem za določene bolezni in manjšim okoljskim odtisom.”

Širiti ljubezen, ne povzročati trpljenja

Če imaš res rad živali, jih najbrž ne ubijaš, mar ne? Nekako tako se začne razmislek vsakogar, ki se odloči za prehrano, temelječo na rastlinah. Maja Hrovat, leta 1990 rojena v Ljubljani, je po izobrazbi veterinarka, a se je na stran živali postavila še nekoliko bolj zavzeto, saj je zgodaj ugotovila, da njihova dobrobit ne pomeni zgolj zdravja, temveč - povsem enako kot pri ljudeh - blagostanje. “Veganstvo je vsekakor filozofija in način življenja, ki teži k izključitvi, kolikor je mogoče in izvedljivo, vseh oblik krutosti in izkoriščanja živali za hrano, obleke in druge namene. V osnovi gre torej za etiko, čeprav rastlinsko-bazirana prehrana prinaša številne prednosti, zato se mnogi za tak način življenja odločijo tudi zaradi zdravja in okoljevarstva, saj tovrstna prehrana med drugim močno zmanjša ogljični odtis posameznika,” pojasni. In vselej doda, da so pri Slovenskem veganskem društvu, ki mu predseduje od leta 2017, izjemno pozorni na preverjena dejstva, ki jih navajajo vodilne okoljske organizacije. Tudi zato so, denimo, pravkar objavili prenovljeno zgibanko Pojedli bomo svet, ker so se nekateri podatki od prvega natisa spremenili.

Tudi do slovenskega parlamenta so prišli razmisleki, da so rejne živali čuteča, empatična bitja, ki si želijo živeti v ljubečem okolju, skrbeti za svoje potomstvo, ki se rade cartajo, igrajo ... Od tu naprej pa bo treba še veliko postoriti, poudarja Maja Hrovat, ki od lani v sklopu društvenega projekta Možnost izbire veganskega obroka v javnih ustanovah pripravlja Zeleni priročnik za pomoč šolskim kuharjem in drugim v javnih ustanovah pri pripravi trajnostne in etične izbire v jedilniku. Rada pove, da v društvo vabijo in vpisujejo vse, ne le veganov, saj številne aktivnosti in projekte, o katerih redno poročajo na strani vegan.si, namenjajo vsakomur, ki bi rad karkoli na področju bolj zdrave prehrane in manjšega vpliva na okolje spremenil pri sebi. Majhni koraki, potrpljenje in vztrajnost so ključni. Čeprav je marsikdaj težko, obup ne pride v poštev, saj živali potrebujejo zaveznike. Naš planet pa tudi. MPG