“Treba pa je narediti vse, da se ranjene, poškodovane, travmatizirane, umaknjene, prestrašene, žalostne otroke pravočasno 
opazi in se jim pomaga, da se ne znajdejo v stiski, ki bi naraščala 
do poškodovanja sebe ali drugih,” poudarja dr. Vesna Švab.
“Treba pa je narediti vse, da se ranjene, poškodovane, travmatizirane, umaknjene, prestrašene, žalostne otroke pravočasno opazi in se jim pomaga, da se ne znajdejo v stiski, ki bi naraščala do poškodovanja sebe ali drugih,” poudarja dr. Vesna Švab. Foto: Primož Lavre

(INTERVJU) Dr. Vesna Švab: “Porast duševnih motenj je mogoče povezati z uporabo pametnih telefonov”

7. Val

Na pobudo predsednika vlade dr. Roberta Goloba je bil minule dni vzpostavljen medresorski operativni organ, in sicer gre za fokalno skupino za celovito obravnavo otrok in mladostnikov z nevarnim vedenjem. Cilj tega organa naj bi bilo zagotavljanje usklajenega, strokovnega in sistematičnega odziva države na vse pogostejše oblike nevarnega in nasilnega vedenja med najmlajšimi in malo starejšimi. Strokovno skupino, ki bo nevarnim otrokom in mladostnikom poskušala pomagati, bo vodila priznana psihiatrinja dr. Vesna Švab, s katero smo se pogovarjali o tem, kaj bo skupina sploh počela, pa tudi o duševnosti otrok in mladostnikov.

Ko sem razmišljala o nasilnih in nevarnih otrocih, mi je na misel kar naprej prihajala knjiga Prvotno besedilo življenja, ki jo je napisala publicistka Alenka Puhar, njeno delo pa je skupaj s knjigo Globine, ki so nas rodile, pisateljice in pesnice Alenke Rebule, rodilo pretresljivi film Otroštvo. Mit, da je bilo otroštvo nekdaj lepo, polno plesanja in poskakovanja po zelenih travnikih ter zasuto z materino ljubeznijo, je bil razbit. V 19. stoletju se je v teh krajih z otroki strašno slabo ravnalo. Večkrat so bili lačni kot siti, niso imeli igrač, poleg tega se niti niso smeli igrati, saj so morali že zelo zgodaj delati, na primer pasti drobnico. Tepli so jih. Pa ne samo to - številne naše babice so bile spolno zlorabljene v najzgodnejših otroških letih, a si niso upale o tem govoriti, zamolčane izkušnje so zagotovo vplivale na njihovo osebnost, na njihov odnos do lastnih otrok, na te otroke, na otroke teh otrok in tako dalje. Do neke mere lahko rečemo, da se travme dedujejo, in povejte, dr. Švab, vi ste strokovnjakinja, koliko travm iz zgodovine še nosimo s sabo mi in koliko tega se morebiti skriva v naših potomcih?

“Analitik Carl Gustav Jung je govoril o podedovanih vzorcih obnašanja, arhetipih, ki jih dedujemo od svojih prednikov, in vse bolj je jasno, da v sebi nosimo tudi bolečine naših staršev in starih staršev. V našem prostoru se vedno znova srečujem z že starejšimi ljudmi, ki nosijo v sebi tesnobo, strah pred nečim, kar nima izhoda in ni posledica neke duševne motnje ali ogrožajoče okoliščine, temveč je ponavljanje prestrašenosti njihovih staršev, ki so veliko let živeli v strahu, v času terorja, pa vendar o tem, prav zaradi strahu, niso nikoli govorili. Teh občutkov tesnobe se bo verjetno znebila šele naslednja generacija, ker jih otroci naših očetov še ne moremo obvladati ali predelati. Občutki, ki so jih doživljali, se prenašajo in so posebej za otroka nalezljivi. Znanost je našla substrat, ki to nezavedno identifikacijo omogoča, zrcalne nevrone, s pomočjo katerih lahko čutimo, kar čutijo drugi. Generacija pred mano je doživela masovne občutke realne ogroženosti in generacija za njo teh občutkov še ni prebolela. Seveda pa vsajamo v svoje otroke tudi svojo vedrino, delavnost, zahtevnost. Na vsak način otrok zaznava občutke svojih staršev in jih ponotranja kot svoje. Povedano drugače: hude in ponavljajoče se zlorabe ne pustijo posledic le v naših možganih, temveč tudi v našem genetskem materialu, kar je dobro dokazano.”

Otroci danes nimajo časa za počitek

To vprašanje sem zastavila, ker je več kot očitno, da celotna družba ugotavlja, da otroci že zelo zgodaj postajajo zelo nasilni, in da je tega več kot nekoč. Bi morda lahko govorili o potlačeni jezi iz hudih travm, ki nam jih ne dovoli pozdraviti epigenetika, po drugi strani pa se morajo otroci, eni bolj, drugi manj čustveno poškodovani, že zelo zgodaj soočiti s skrajno abnormalnimi pritiski iz okolice? Recimo, ko je moja hčerka imela štiri leta in je prišla iz vrtca, je povedala, da se pogovarjajo o hujšanju in da je treba jesti manj maščob, če želiš izgubiti nekaj kilogramov. Bila sem zaprepadena, mar takšne nore razprave med štiriletnicami ne vodijo v frustracije, te pa v motnje hranjenja? Nadaljevanja raje ne bom imenovala, saj so epilogi lahko grozljivi. Kaj pravite?

Si želite prebrati celoten članek?

Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR

Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.

Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.

Powered by 4EGI

Že imate aktivacijsko SMS kodo?

Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.

ALI

Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Postanite naročnik
  1. Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  2. Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
  3. Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.