(INTERVJU) Danilo Türk: “Evropa se je zanašala na ZDA. Zdaj prihaja račun”

Gospod Türk, začniva pri najbolj aktualni temi - bo Donald Trump zasedel oziroma priključil Grenlandijo?

“Mislim, da ne. Menim, da bo Evropska unija zbrala dovolj energije za neko kreativno rešitev. Moramo pa vedeti, da Grenlandija ni etnično dansko ozemlje. Del kraljevine Danske je postala v kolonizacijskem procesu. Na to bi lahko zdaj gledali kot na neko vprašanje dekolonizacije. Danska je nekaj svojih kolonij v preteklosti že prodala. Grenlandsko vprašanje ni tako enoznačno, kot se danes prikazuje. Njena avtonomija je tudi relativno nova stvar. Stara je nekaj desetletij. Ker ima Grenlandija majhno prebivalstvo in posebno klimo ter geografijo, je sedanja ureditev pod dansko suverenostjo smiselna. Z evropskega stališča je to primerno, ker spreminjanje statusa s silo danes ni zaželeno. Je prepovedano. Ampak sila zoper Dansko ni bila uporabljena. Gre za politični pritisk, ki pa ni prijeten. Verjamem, da bo enotnost EU dovolj močna, da bo preprečila ameriško avanturo in bodo našli rešitev, ki lahko da ZDA posebne pravice, ki jih na Grenlandiji še nimajo. Nekaj pravic v preteklosti Američani niso izkoristili zaradi zahtevne klime in lege.”

Vojaška intervencija bi pomenila konec Nata, je poudarila danska premierka Mette Frederiksen. Bi v tem primeru zmagala Rusija? Uresničil bi se namreč njen cilj, ne da bi Vladimir Putin pritisnil rdeči gumb.

“Ne bi. Res je, da je atlantsko zavezništvo trenutno v resni krizi. Ni pa prvič, da med članicami prihaja do vojaških napetosti. Do omejene uporabe sile je v preteklosti že prišlo med Grčijo in Turčijo. Ampak Nato je vselej deloval kot organizacija, ki sosedske spore pomiri. Nenadoma pa je zavezništvo v drugačnem položaju. Postalo je institucija, ki nima prave funkcije. Kaj Nato počne v zvezi z Grenlandijo? Na eni strani imamo ZDA, EU se skuša organizirati po svoje, generalni sekretar Mark Rutte pa deluje s svojimi plehkimi izjavami.”