(INTERVJU) Brane Mozetič: “Pa kaj je z ljudmi narobe, da jih ogroža neka manjšina v lateksu?”

Z Branetom Mozetičem smo se najprej srečali v Izoli, kamor rad zahaja. Tam je nastala fotografija z njegovim štirinožnim prijateljem, haskijem Okijem. Urednika, pesnika in pisatelja veže na Primorsko marsikaj, ena prvih podpornic njegove literature je bila legendarna prevajalka Jolka Milič (1926-2021) iz Sežane, ki je bila zelo odprta za LGBT+ literaturo in je med drugim v italijanščino prepesnila njegove Banalije. Pogovor se je nato izpisal po večdnevnem elektronskem dopisovanju, vse do sogovornikovega odhoda na Kubo. Prihodnji teden bo v Danah pri Sežani znova vodil pesniško prevajalsko delavnico, 6. junija pa bo gost Librisa v Sv. Antonu.

“Pred 50 leti so ljudje zijali vame, ker sem imel predolge lase, danes zijajo, ker jih imam pobarvane. Slovenija se ni kaj prida spremenila. Pravzaprav je postala bolj napadalna. S homofobijo sem se najprej srečal v tujini, še v 80. letih, pri nas pa je spodbujanje nacionalizma po letu 1990 dalo krila vsem mogočim sovraštvom, ki so bila morda sprva potuhnjena, potem pa javna, propagirana iz parlamenta in s prižnice. Ni mi potrebno spremljati odzivov na Evrovizijo, da bi vedel, v kako primitivnem okolju živim. Dovolj je, da se sprehodim po 'najlepšem mestu na svetu' ... Različne festivale sem spremljal kot otrok, kasneje pa ne prav dosti, niti Evrovizije ne.”