(INTERVJU) Bajc: Človeštvo potrebuje popravni izpit, zgodovina nas še ni izučila

“V prvi vrsti je pomembna, ker se je takrat končala najhujša vojna v človeški zgodovini. Olajšanje morda ni prava beseda za opis razpoloženja ljudi, ki so dočakali konec vojne. S koncem vojne pa se ni končalo vse nasilje. Maščevanja je bilo veliko. Pred osemdesetimi leti se ga je skušalo utišati, kasneje pa je to prišlo na dan in danes se o tem govori. Kot zgodovinar menim, da je pravilno in človeško, da se pogovarjamo tudi o tem. Je pa na maščevanje treba gledati v kontekstu. Škoda je, da se v preteklosti to ni razjasnilo na dovoljšen način, da bi vsi skupaj praznovali to osemdesetletnico. Ne nujno vsi na enak način, ampak da bi lahko rekli, da je šlo za mejnik, ko je človek prišel do roba, in da naj se gorje nikoli več ne ponovi. Ne glede na to, da so se in se še odvijajo vojne in velikanske krivice, je takrat človeštvo potrebovalo neko katarzo. V takšni situaciji je pravilno, da se izkašljaš in greš naprej. Ljudje so skušali iti naprej. Od novembra 1945 do oktobra 1946 je potekal najpomembnejši proces po drugi svetovni vojni - Nürnberški proces. Kljub pravno-formalnim dvomom je pokazal, da mora človeštvo kljub razlikam naprej, na skupno pot. Žal je takrat nastala hladna vojna, ki pa je Evropi vsaj prihranila prelivanje krvi. Razen denimo grške državljanske vojne, terorizma, vojn v Jugoslaviji, napetosti ob razpadu Sovjetske zveze je Evropa živela v miru. Mislili smo, da smo se nekaj naučili, v resnici se vsi nismo. Potrebovali bi popravni izpit, ki bi ga morali opraviti z boljšo oceno.”