(INTERVJU) Aleš Sedmak: “Umetnost je edino upanje za to družbo”

Likovnik, pedagog, mentor, tudi aktivist Aleš Sedmak je hvaležen za možnost inventure in se veseli razstave, a je z mislimi že v novih projektih. Pa čeprav je pogled v prihodnost vse prej kot svetel ...

“Áleš.”

Od slikarja do pedagoga in aktivista

Aleš Sedmak se je rodil leta 1952 v Postojni. Eno šolsko leto je obiskoval Gimnazijo Koper, nato se je prepisal na šolo za oblikovanje v Ljubljani, kjer je leta 1972 maturiral. Že od študija na oddelku za slikarstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, kjer je pri profesorju Andreju Jemcu diplomiral leta 1980, se neprekinjeno ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, oblikovanjem, pedagogiko, mentorstvom in organiziranjem izobraževalnih delavnic in dogodkov. Že v času študija je bil med ustanovitelji delavnice SOG pri študentskem društvu Forum, bil je eden od organizatorjev pri ustanavljanju društvene Galerije Insula v Izoli leta 1987. Sodeloval je pri delavnicah za nadarjene nadebudneže DUO in DUM, pred četrt stoletja pa je bil tudi programski svetovalec za ustanovitev likovne gimnazije v Kopru. Od leta 1983 do 1987 je bil predsednik DLUSO, od 2011 do 2021 pa predsednik ZDSLU. Kot so zapisali v Obalnih galerijah Piran, kjer danes pod budnim očesom kustosinje Nives Marvin odpirajo Sedmakovo pregledno razstavo, je bil 16 let vodja projekta Kaverljag, “edine tovrstne manifestacije z mednarodno udeležbo profesorjev in študentov; njegov atelje v tem istrskem zaselku sredi bujne narave nad dolino Dragonje je zapisan kot prizorišče edinstvenih izobraževalnih taborov s poudarkom na aktualnih vsebinah, zlasti ekologiji, uporabnosti izdelkov ter povezovanju in sinergiji likovne umetnosti in različnih znanstvenih ved”. Pod okriljem Kaverljaga je bil posebej prelomen projekt, s katerim so zasnovali ilustracije ptic in žuželk za slepe in slabovidne.