Imamo volitve. Izkoristimo to možnost.

Tudi sicer z našo lokalno demokracijo ni vse narobe. Če bo komu odveč iti v nedeljo na volišče, naj ve, da si ponekod v Evropi volilci želijo neposredno voliti župana. Ne le zaradi volitev, lokalna samouprava je te dni v ospredju tudi zaradi dogovora med državo in občinami, da bo povprečnina v letu 2019 573,5 evrov.

“Najbrž je temu botrovala boljša proračunska situacija. Država je vendarle imela nekaj več manevrskega prostora, da se približa tistemu, kar je po zakonu o financiranju občin dolžna zagotoviti občinam. Občine še niso povsem zadovoljne, ker izračuni kažejo, da bi moral biti znesek povprečnine približno 610 evrov, je pa res, da je zdaj razlika med zneskom, za katerega so se dogovorili, in zneskom, ki bi ga morala država izplačati občinam ob upoštevanju veljavne zakonodaje, relativno majhna. Razlika je približno 40 evrov, pred nekaj leti je bila tam okrog 120, 130 evrov.”

Redni profesor dr. Miro Haček ima glede na svojo mladost obsežem seznam znanstvenih dosežkov, funkcij in udejstvovanj, mednarodnih gostovanj ter objav člankov in monografij. Z 39 leti je postal redni profesor za področje politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, bil je že predstojnik oddelka za politologijo in predstojnik katedre za analizo politik in javno upravo, trenutno pa vodi raziskovalni center za proučevanje upravnopolitičnih procesov in institucij. V zadnjih letih se ukvarja predvsem z mednarodnim sodelovanjem. Letos je gostujoči profesor na eni od ameriških univerz, predaval pa je že na univerzah po vsem svetu. Je tudi koordinator dveh mednarodnih magistrskih programov. Med več kot 20 znanstvenimi knjigami, katerih avtor ali soavtor je, Haček posebej izpostavi delo, ki je izšlo lani pri ameriški založbi Rowman & Littlefield Slovenian politics and the state. Ta pregled slovenske državnosti in našega političnega sistema je pripravil s kolegoma dr. Simono Kukovič in dr. Marjanom Brezovškom, izpostavlja pa ga zato, ker izključno tuji avtorji v Ameriki težko pridejo do samostojne objave. “Doslej je veljalo, da je pri ameriški založbi mogoče izdati knjigo samo v soavtorstvu s kakim ameriškim akademikom,” pojasnjuje. Verjetno so številne izkušnje z delovanjem v mednarodnem okolju in stiki s kolegi iz tujine eden od razlogov, da Haček v slovenskem političnem sistemu vsega ne vidi v temnih barvah. V našem sistemu lokalne samouprave so stvari, ki so dobre in nam jih drugi zavidajo. Slovenija med znanstveniki, ki se ukvarjajo s primerjalnim raziskovanjem političnih sistemov, tudi ni nepoznana, pravi Haček. In kakšen je pogled tujine na razvitost naše demokracije? “Tujina nas vidi kot tiste, ki smo nekaj imeli, pa smo izgubili,” odgovarja. “V startu smo bili najbolj razvita nekdanja socialistična država srednje in vzhodne Evrope. Zdaj pa smo se zapletli in izgubili ta vodilni položaj. Pred tremi leti nas je prehitela Estonija, zdaj nas prehiteva Češka oziroma si delimo drugo mesto z njo. Tujina nas vidi kot nekoga, ki izgublja oziroma ga drugi dohitevajo.”