GO! 2025 - od ideje do otvoritvene slovesnosti
Osem let je minilo od odločitve Nove Gorice, da z Gorico kandidira za naziv Evropska prestolnice kulture. V tem času so javni zavod GO!2025, obe občini, skupaj s sodelavci, podporniki in nenazadnje javnostjo, prehodili dolgo in ne vedno lahko pot. Pot (drznih) idej, pričakovanj, kreativnega sodelovanja in preseganja (ne nujno samo fizičnih) mej na eni ter dvomov, zdrsov in polemik na drugi strani. Kot naj bi bilo običajno pri tako velikih projektih. Od jutri do konca leta bo videti, kaj bo prevladalo in kaj ostalo. V vsakem primeru pa Goriška ne bo več enaka.
Ko je režiserka in igralka Neda Rusjan Bric jeseni leta 2016 prišla k novogoriškemu županu Mateju Arčonu z idejo, da bi Nova Gorica z Gorico kandidirala za naziv Evropska prestolnica kulture, povprečen (Novo)Goričan ni natančno vedel, kaj bi to sploh bilo. Kljub temu, da se je o tem, predvsem v letu 2012, ko je bil prestolnica kulture Maribor, precej govorilo. Rusjan Bric je v idejo verjela in bila je tako prepričljiva, da jo je sprejel tudi Arčon. Rdeča nit je bila jasna: glavni adut je zgodba o dveh Goricah, “stari”, ki je po drugi svetovni vojni pripadla Italiji, in Novi Gorici, ki so jo prav zaradi tega zgradili na drugi strani meje. Zgodba večkulturnega območja bolečih delitev ter nato povezovanja in sodelovanja. Zgodba, ki jo Goričani z obeh strani meje zelo dobro poznajo, v Evropi pa je redkost. “Takšne EPK doslej še ni bilo,” je utemeljevala Rusjan Bric, prva vodja skupine za pripravo kandidature Nove Gorice za EPK 2025.
Uspešno čez prvo oviro
Leta 2017, ko je Arčon (in nato mestni svet) dal “žegen”, je projekt štartal. Ko začne politika na Goriškem govoriti o čezmejnih projektih, občani običajno zavijejo z očmi, saj je bilo doslej ogromno velikih besed, izkupiček pa pičel. Zato so bili mnogi do kandidature zadržani. Ta ima smisel. Goricama, ki razvojno že dolgo stopicata na mestu, ni preostalo drugega kot izrabiti enega redkih adutov, ki jih imata: pozicijo enega mesta v dveh državah. Zgodbo, ki se “sama prodaja”.
Kdo je kdo
Projekt EPK v sodelovanju z občinama Nova Gorica in Gorica vodi zavod GO! 2025. V njem je direktorica Mija Lorbek, s pomočnicama Lucijo Sila in Nino Vrabec, programski vodja je Stojan Pelko, umetniška svetovalka pa Neda Rusjan Bric. Vodja marketinga je Andreja Repič Agrež, programa za čezmejno sodelovanje pa Matjaž Manček. V ekipi so še vodje posameznih področij in strokovni sodelavci v podpornih dejavnostih. Del nalog v projektu EPK (prenova Trga Evropa, razpisi in podobno) opravlja Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) GO, kjer je direktorica Romina Kocina, njen pomočnik Tomaž Konrad, ki jima pomagajo strokovni sodelavci za projekte.
Vse skupaj je bilo še zelo v zraku, ko so po javnih predstavitvah prejeli idej in predlogov skoraj 200 posameznikov in ustanov z obeh strani meje za projekte, ki bi jih vključili v program. A komaj so zadeve leta 2018 konkretno stekle, so lokalne volitve premešale karte. Arčona je na županskem mesti nasledil Klemen Miklavič, ki je uvedel nekaj sprememb: koordinatorka na občini, podžupanja Ana Zavrtanik Ugrin se je morala posloviti, Nedi Rusjan Bric sta se pridružila Vesna Humar in vodja Miklavičevega kabineta Gorazd Božič. V projekt so vključili še Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS) GO. Maja 2019 sta Miklavič in goriški župan Rodolfo Ziberna uradno podpisala sporazum o skupni kandidaturi. Do konca tega leta je bila prijavna knjiga (bid book) pripravljena, februarja 2020 je kandidatura Nove Gorice in Gorice s sloganom GO! Borderless (Gremo brezmejno) uspešno prestopila prvo stopnico in se uvrstila v drugi krog, kjer so kot tekmice ostale še Ljubljana, Piran z istrskimi občinami in Ptuj.
Kaj bo novega?
V Novi Gorici so se odločili, da ne bodo gradili novih objektov (velike želje številnih Novogoričanov so bile predvsem nov kulturni center z mestno galerijo, kamor bi selili dejavnosti dotrajanega in že dolgo pretesnega Kulturnega doma), ampak bodo raje prenovili obstoječe. Nova Gorica v okviru Evropske prestolnice kulture dobiva nekaj novih prostorov:
Prenovljeno železniško postajo z novimi peroni ter podhodom, ki jo bo končno ustrezno povezal s središčem Nove Gorice, ter parkiriščem bliže mestu. Ker so sočasno umaknili glavnino železniških tirov, je Nova Gorica pridobila večje zemljišče, kjer načrtujejo gradnjo stanovanj in objekta za potrebe univerze
Prenovljen Trg Evrope, ki je po novem enotno tlakovan, opremljen z urbano opremo, zasadili so drevesa, dodatno urejajo še območje Kolodvorske ceste od nekdanjega mejnega prehoda Solkan do Erjavčeve ulice, ob kateri bodo nove zelene vsebine
Center EPIC v prenovljenih skladiščih SŽ bo osrednji razstavni prostor EPK in bo tam ostal kot prostor za razstave, galerijo, manjše dogodke in prireditve
V nekdanji stavbi Slovenskih železnic SVTK so uredili tako imenovano Super Osmico, naknadno bodo tudi letni vrt, ki bo tudi po EPK služila kot prizorišče za manjše dogodke z enogastronomsko ponudbo
SNG Nova Gorica je dobilo zunanji avditorij s 500 sedišči, ki bi ga morali zgraditi že pred dvema desetletjema. Z njim je center Nove Gorice končno dobil prostor za gledališke predstave in sorodne dogodke tudi na prostem, ki se bo lahko lepo dopolnjeval z amfiteatrom na gradu Kromberk.
Že pred EPK so prenovili in odprli eksotični park Rafut ob Laščakovi vili. Če bo država držala obljubo, bodo popolnoma dotrajano neoislamsko lepotico začeli prenavljati v letu 2026.
Kako biti brezmejen na zaprti meji
In nato šok: manj kot mesec dni po tem so zaradi pandemije covid-19 zaprli mejo med Slovenijo in Italijo. Mreža na Trgu Evrope je spominjala na čase takoj po drugi svetovni vojni, ko je bodeča žica ločila prijatelje in družine. Tokrat jih je spet, vključno z vsemi, ki so krojili program EPK. Usoda kandidature je obvisela na nitki. “Začutili smo, da je v teh razmerah naša vloga ohranjati povezanost med ljudmi, blažiti napetosti in krepiti sporočilo o sodelovanju,” je poudarila Neda Rusjan Bric. Ekipa je večino dejavnosti preselila v digitalni prostor. Organizirala je spletni tečaj slovenskega in italijanskega jezika, ki je postal hit, spletne pogovore v živo ... “Nekaj mesecev smo živeli na mreži. Na digitalni, torej na internetu, z vsebinami in komunikacijo z italijanskimi in mednarodnimi partnerji, ki je potekala preko videokonferenc, ter na mreži na skupnem trgu, ki je postala nekakšna oglasna deska za kandidaturo,” je pojasnila koordinatorka Vesna Humar.
Med zaprtjem meje so naredili tudi prvi korak na področju infrastrukture: EZTS GO je objavil mednarodni natečaj za ureditev Trga Evrope in obmejnega pasu. Cilj je bil zelo ambiciozen: na ozemlju dveh mest in držav zgraditi center EPIC, eno osrednjih točk kandidature, ki naj bi postal učni center, razstavni prostor in prizorišče za dogodke ter stična točka za Goričane z obeh strani meje. “Hočemo, da bo ta trg atrakcija za ves svet, nekaj monumentalnega, da bo posebno in privlačno za prebivalce in obiskovalce,” je pričakovanja dvigoval župan Miklavič. A se ta niso uresničila: septembra 2020 so med 56 predlogi izbrali tri nagrajence, nato pa ... Pol leta je trajalo, da so se odgovorni na občinah izjasnili, da je treba najti drugo rešitev, saj zmagovalna iz več razlogov ni izvedljiva, še nadaljnje leto pa, da so na EZTS GO pridobili novo, po kateri bi trg “le” povečali, na novo tlakovali in opremili, EPIC pa umestili v prenovljena bližnja skladišča. Padec na realna tla je ublažila obljuba države, da bo korenito prenovila železniško postajo.
Vrednost infrastrukturnih naložb v Novi Gorici
Prenova skladišč Slovenskih železnic v center EPIC je stala 4,85 milijona evrov, prenova stavbe SVTK v Super Osmico pa nekaj več kot milijon evrov. Vse je prispevala EU iz kohezijskega sklada. Objekta je (skupaj z bližnjo zdravstveno postajo) občina predhodno od SŽ odkupila za milijon evrov. Gradnja zunanjega avditorija SNG bo stala šest milijonov (štiri prva faza in dva druga). Za opremo naj bi dodali še 2,5 milijona. Vse prispeva ministrstvo za kulturo. Za prenovo Trga Evrope so skupno porabili 4,2 milijona evrov, od tega 3,3 milijona za trg in 900.000 evrov za prenovo Fabianijevega trizoba na italijanski strani. Denar je prišel iz blagajne EU (regionalni program FJK in kohezija). Prenova železniške postaje je stala skupno 61,7 milijona evrov, od tega je bilo 43 milijonov povratnih evrov EU iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Milijon evrov je za podhod je prispevala novogoriška občina. V prenovo in revitalizacijo parka Rafut je bilo vloženega 2,8 milijona evrov, od tega je bilo 1,4 milijona evrov iz EU. Ministrstvo za kulturo je za prenovo Laščakove vile v letu 2026 obljubilo še 4,1 milijona, od tega 1,6 milijona iz EU.
Medtem je ekipa za pripravo kandidature oddala končno prijavno knjigo. “Kljub zaprti meji in strogim ukrepom v Italiji smo uspeli narediti vse, velika potrditev je, da so se množično vključevali ljudje z obeh strani meje. Glavni cilj kandidature je bil že s tem dosežen, narejeni so bili zelo veliki koraki med mestoma,” je poudarila Rusjan Bric. Novogoriški mestni svet je potrdil več kot 20 milijonov težak proračun za EPK, od tega bi večino dala država. Goricama je ostalo le še čakanje na uradno razglasitev.
“Kljub zaprti meji in strogim ukrepom v Italiji smo uspeli narediti vse, velika potrditev je, da so se množično vključevali ljudje z obeh strani meje. Glavni cilj kandidature je bil že s tem dosežen, narejeni so bili zelo veliki koraki med mestoma.”
Neda Rusjan Bric
o pripravah na EPK
In zmagovalec je … Nova Gorica!
18. decembra 2020 je bil Trg Evrope poln, pričakovanja ogromna. “Panel predlaga, naj bo za evropsko prestolnico kulture nominirana ...” je preko videokonference dejala predsednica mednarodne komisije Cristine Farinha in premolknila. Napetost je dosegla vrelišče. Ko je dvignila list, na katerem je pisalo Nova Gorica, je trg eksplodiral. Župana Miklavič in Ziberna, Arčon, ožja ekipa s sodelavci, podporniki so si skočili v objem. “Nova Gorica je z Gorico dokazala, da smo evropski, svetovni fenomen, Evropa nam je dala možnost, da tudi ostalim mestom in regijam sporočimo, kaj pomeni, ko meje nimajo več pomena,” je dejal Miklavič. »Pred več kot tremi leti, ko smo najavili kandidaturo, sem dejal, da je to ena najtežjih odločitev v mojem županovanju. Verjetno je takrat malokdo verjel v to, a prehojena pot, predvsem pa ljudje, ki so verjeli vanjo, so dokazali, da ni vse v denarju, ampak v ljudeh,” je bil navdušen Arčon.
Navdušenje je bilo nalezljivo, a se je najzahtevnejše delo šele začelo. Medtem so se začele kazati prve razpoke. Šele enajst mesecev po pridobitvi naziva so ustanovili javni zavod GO! 2025, zadolžen za projekt EPK, ta je po več mesecih polemik in sporov v lokalni politiki dobil direktorico - zgodovinarko Kajo Širok. A je sledil nov preobrat, saj je po zgolj treh mesecih odšla v kabinet takrat novega premierja Roberta Goloba. Poldrugo leto od pridobitve naziva je imel zavod peščico zaposlenih, kot v.d. direktorja ga je začasno vodil vodja Miklavičevega kabineta Gorazd Božič, ni imel ne programskega vodje, pomočnika za finance, ministrstvo za kulturo ni pljunilo še niti centa ... Pri prenovi Trga Evrope, kolodvora in centra EPIC so bili na začetku. Odgovorni so mirili, da nič ni izgubljeno, obljube nove oblasti v Ljubljani z močno goriško zasedbo so bile obliž, ki naj bi vlil optimizem.
“Gre za ogromen projekt, pri organizaciji katerega večina manjših mest sploh nima izkušenj in ljudje si težko predstavljajo kako bo, ne vedo kaj pričakovati.”
Mija Lorbek
direktorica GO! 2025
Prišel je denar, namesto Božiča pa Mija Lorbek
Ta se je povečal, ko je septembra ministrica za kulturo Asta Vrečko prinesla 10 državnih milijonov za program (kasneje so jih dodali še tri), Božič je po pričakovanju postal direktor GO!2025, novembra je programski vodja postal Stojan Pelko. Konec dober, vse dobro? Pogojno. Ekipa se je počasi oblikovala, zavod je bilo treba dokončno postaviti na noge, intenzivno se je začelo delati na programu. A v ozadju so trenja ostala. Slišati je bilo nezadovoljstvo med nekaterimi društvi, nevladniki in javnimi zavodi, ki so del programa, opozorila, da je dobro leto dni pred začetkom marketing EPK komaj opazen, da Italijani prehitevajo po levi in desni, da ljudje EPK ne čutijo kot svojega. Po menjavi na čelu mestne občine, ko je Miklaviča zamenjal Samo Turel, trenja v politiki niso utihnila. Nasprotno. Del politike je poudarjal, da zavod GO!2025 ni učinkovit in zahteval menjavo na vrhu, del pa, da Božič dela dobro in da gre za politično gonjo zoper njega, ker je “človek” prejšnjega župana. Po nekaj mesecih medsebojnih očitkov in napovedi o odstavitvi je Božič odstopil … “zaradi različnih vizij razvoja in izpeljave projekta EPK in ker sem z ekipo naredil vse, kar smo obljubili, da bomo naredili.” Nasledila ga je Mija Lorbek, vodja Turelovega kabineta, najprej kot v.d., nato ko direktorica. To je bila v letu in pol že tretja menjava na vrhu zavoda, kar ni bila najboljša popotnica za projekt desetletja.
V zraku je viselo tudi vprašanje, ali bodo uspeli zgraditi vso infrastrukturo, ki je krepko zamujala. Februarja lani so se končno lotili skupno okrog 60 milijonov evrov težkih prenov železniške postaje in Trga Evrope, ker so skladišča SŽ začeli prenavljati v EPIC, bližnjo stavbo pa v Super 8, je območje postalo veliko gradbišče. »Vse bomo podredili temu, da se prenova konča do EPK,” je zatrjeval pomočnik direktorice EZTS GO Tomaž Konrad. Številni so bili skeptični, k sreči se je na koncu izšlo. Tik pred otvoritvijo sta postaja in trg končana, okolico še urejajo, EPIC bodo odprli šele čez nekaj mesecev. Medtem so z denarjem države ob SNG postavili zunanji avditorij, ki ga bodo opremili tudi s premično streho, država pa je obljubila denar za prenovo Laščakove vile v letu 2026.
Vroči in intenzivni jesen in zima
Medtem so v zavodu pilili program, EZTS GO je na razpisih finančno podprl 58 manjših čezmejnih projektov, razvili so program GO!2025 in prijatelji za podporo ljubiteljski ustvarjalnosti. Novo Gorico so začeli preplavljati logotipi GO!2025, na Rusjanovem trgu so odprli pisarno, v zadnjih mesecih je zavod EPK intenzivno promoviral predvsem po tujini. Doma so pričakovanja stopnjevali z raznimi dogodki, Novogoričanom bodo verjetno najbolj v spominu ostale svetlobne instalacije festivala R.O.R., ki so pobarvale Novo Gorico, ter Luna in Mars na Bevkovem trgu. Če so v Gorici za obilnejšo predjed EPK postregli s koncerti Patti Smith in Editors, so septembra lani v Novi Gorici na Brezmejni zabavi kot glavno zvezdo ponudili Baby Lasagno. Travnik pred mestno hišo je bil seveda poln, bolj kritični pa so iskali vzporednice med hrvaško evrovizijsko po(p)skočnico in kulturo.
A brez polemik znova ni šlo. Denimo septembra lani, z očitki Kulturnega doma Nova Gorica, da priznanega mednarodnega srečanja saksofonistov SAXGO, enega paradnih konjev, ni v uradnem programu EPK. To je bil sicer le vrh ledene gore nezadovoljstva dela kulturne srenje na Goriškem, zapostavljanje domačih ustvarjalcev so očitali tudi Goriški muzej (Glasbe sveta) in KUD Zvočni izviri (Festival sodobne glasbe Brda). “GO! 2025 nikogar ne izključuje,” so očitke zavračali v zavodu. Tudi del mestnega sveta se je obregnil ob polemike in podvomil, ali priprave na EPK tečejo, kot bi morale. “Polemike ne koristijo nikomur,” se je odzval župan Turel, prepričan, da so veliki zneski, namenjeni EPK, vzbudili večje apetite: “Mi bomo naredili vse, da bo to zgodba o uspehu. Da bo tako, je po mojem prepričanju najpomembnejše, da tudi prebivalci projekt začutijo kot svojega in pri njem sodelujejo na kakršen koli način.”
Ljudstvo čaka, odgovorni so prepričani v uspeh
Mnenja domačinov o tem so deljena, na splošno v novogoriški splošni javnosti ni čutiti ravno vznesenosti, prej zadržano pričakovanje, kaj se bo iz vsega skupaj izcimilo. “Gre za ogromen projekt, pri organizaciji katerega večina manjših mest sploh nima izkušenj in ljudje si težko predstavljajo kako bo, ne vedo kaj pričakovati. Tik pred odprtjem se v vseh prestolnicah soočajo s takimi občutki. To je normalna dinamika pričakovanja, ki kaže na to, da ljudem ni vseeno,” direktorica GO!2025 Mija Lorbek odgovarja na pomisleke, ali bo EPK “za ljudi ali za turiste”, oziroma kje v tej enačbi so domačini. Odgovorni zagotavljajo, da bo EPK uspeh, program je pozitivno ocenila tudi strokovna komisija, zanj bodo dobili nagrado 1,5 milijona evrov. “Prepričani smo, da smo dobro pripravljeni,” zagotavlja Mija Lorbek, ki spomni, da bo letos 400 dogodkov v uradnem in še enkrat toliko v spremljevalnem programu, tudi infrastruktura je večinoma pripravljena.
Od jutrišnje otvoritve gre zares. Glede na raznolikost goriške javnosti in izkušnje iz preteklosti je že mogoče napovedati, da bodo tudi po zaključku EPK mnenja o tem, ali je bila uspešna ali ne, deljena, tudi diametralno nasprotna. V vsakem primeru pa Nova Gorica in Goriška ne bosta več enaki.
