“Evropa, zbudi se!”

Profesor Romano Prodi nas je na klepet povabil na svoj dom v Bologni, kar je zanj precej nenavadno. Tam, nedaleč od najlepšega bolonjskega trga Svetega Štefana, z ženo Flavio, prav tako profesorico, živita že skoraj petdeset let. Na mizi njegove študijske sobe je najpomembnejši element oljčna vejica. Simbol miru in njegove zmagovalne levosredinske koalicije, na katero je še posebej ponosen.

Romano Prodi živi v Bologni, v zibelki svetovnih univerz, kjer mrgoli študentov in akademikov. Od približno 2800 profesorjev in raziskovalcev je samo on vsem znan kot “Il Professore” (Profesor). Ugledna akademska in politična kariera, nobenega škandala, nobenega izgreda v parlamentu, pregovorno skromen in uglajen, povezana družina, z ženo Flavio veljata za zgleden par. Skratka, zloščena medijska podoba, brezmadežni življenjepis, ki bi lahko bil dolgočasen, če ne bi iz njega kar vrelo. Novinar Edmondo Berselli je o Prodiju dejal, da je človek, ki mu iz krempljev kaplja dobrota. Nepredvidljiv v svoji predvidljivosti. O tem nekaj vedo tudi njegovi nasprotniki. Predvsem Silvio Berlusconi, ki ga je profesor povsem nepričakovano premagal kar dvakrat. In tudi tisti, ki so sprva dvomili o uspešnosti njegovega predsedovanja Evropski komisiji. Izkazalo se je za eno najuspešnejših v zgodovini EU. Za prvega moža komisije ga je leta 1999, po korupcijskem škandalu Jacquesa Santerja, soglasno imenovalo 15 članic EU. Romano Prodi se je rodil leta 1939 v Scandianu pri Reggio Emiliji, v deželi Emiliji Romagni. To območje velja za ekonomska in industrijska pljuča Italije. In prav temam industrije in razvoja srednjih in majhnih podjetij je Prodi posvetil svoja študijska leta. Študiral je v Milanu, diplomiral iz prava in se izpopolnjeval v ekonomskih vedah na Business School of Economics v Londonu. V sedemdesetih letih je postal predstojnik katedre za ekonomijo na Fakulteti za politične vede na Univerzi v Bologni. Več kot desetletje je bil predsednik državnega holdinga za privatizacijo podjetij IRI, dvakrat minister in dvakrat predsednik italijanske vlade. Leta 2008 se je umaknil iz politike. Pred tremi leti so ga Renzijevi demokrati predlagali za predsednika republike. Ni bil izvoljen, ker so se mu izneverili prav kolegi iz nekdanje stranke. Danes je svetovalec Združenih narodov za območje afriškega Sahela, predsednik Fundacije za sodelovanje med narodi in govornik na konferencah v Italiji in po svetu.