Epidemija je potrdila prilagodljivost kriminalnih združb

Ko so slovenski kriminalisti pred desetimi leti razbili slovenski del balkanske združbe, ki jo je vodil Darko Šarić, je bila to takrat zelo odmevna zadeva, ki pa po nedavni odločitvi vrhovnega sodišča še nima sodnega epiloga. Lani je močno odmevalo razbitje slovenske celice Kavaškega klana, ki izvira iz Črne gore, lovke pa ima po vsej Evropi, preiskavo so v tem primeru vodili kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Vmes so kriminalisti pretrgali delovanje še več mednarodnih združb.

Kako se je v zadnjih letih spremenilo delovanje kriminalnih združb, ki delujejo v Sloveniji, nam je opisal Damjan Apollonio, vodja sektorja za organizirano kriminaliteto v upravi kriminalistične policije generalne policijske uprave. “Struktura, organiziranost in načini delovanja organiziranih kriminalnih združb se stalno prilagajajo ne samo tehnološkim, temveč tudi družbenim, političnim in drugim okoliščinam, v katerih delujejo,” pojasnjuje.

Kako premagujejo ovire v preiskavah?

Pri sojenjih v odmevnih zadevah se obramba obtoženih zelo poglobi v posamezne postopke policije in išče vsako najmanjšo napako pri pridobivanju dokazov. Zbiranje dokazov temelji na usmeritvah, ki jih policiji v skladu z veljavno zakonodajo daje tožilstvo, ki je poleg preiskovalnega sodnika garant zakonitosti izvajanja ukrepov policije v predkazenskem postopku, pojasnjuje Apollonio. Policija vse pravnomočne odločitve sodišča spoštuje in v ta namen prilagaja in načrtuje usposabljanja, predvsem za kriminaliste, ki se ukvarjajo s preiskovanjem kaznivih dejanj. Vsakič ko s sodbo ugotovijo nekatere pomanjkljivosti ali pa tudi pozitivne stvari, policija seznani preiskovalce, da ne bi več prihajalo do odstopanj. “Pri preiskovanju kaznivih dejanj s področja organizirane kriminalitete zaznavamo nekatere ovire, ki so povezane z zakonodajo in našo pravno prakso. Pri dalj časa trajajočih mednarodnih kriminalističnih preiskavah, pri katerih sodelujemo s tujimi varnostnimi organi, zaznavamo, da so pogoji za pridobitev in izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov v Sloveniji neprimerljivi s tistimi v ostalih državah EU,” ugotavlja Apollonio. Gre predvsem za zakonsko določeno časovno omejitev trajanja izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, saj je ta v drugih državah EU časovno daljša.