Janja Garnbret: “Menim, da še nisem dosegla maksimuma”

Z Janjo Garnbret sem se predvsem po uradni poti za odobrene pol ure dobil tik pred nedavno novinarsko konferenco v Kopru. Na njej se je s kolegicami in kolegi iz reprezentance predstavila pred današnjo tekmovalno premiero nove plezalne stene na Bonifiki v sklopu že lepo razvejane dejavnosti Plezalnega centra Koper.

Na “zmenek” je prišla dobre volje, nasmejana, kot jo širša javnost pozna po številnih medijskih nastopih, ki sledijo njenim velikim uspehom. Avtor pogovora sem jo sredi avgustovskih 30+ Celzija pričakal s snemalnikom in tudi slamnatim klobukom. A ne na glavi, ampak v roki. “Klobuk dol,” sem jo pozdravil z znanim nekoliko predelanim rekom nekdanjega slovenskega nogometnega selektorja Srečka Katanca.

V plezalni steni za njo že dolgo ni ovir

Janja Garnbret ima šele dobrih 23 let, pa je v športnem plezanju osvojila že vse, kar se je osvojiti dalo. V njeni zlati zbirki so zlata olimpijska medalja (kombinacija - 2021), šest naslovov svetovne prvakinje (po dva v kombinaciji - 2019 in 2021, težavnosti - 2016 in 2018 in balvanih - 2018, 2019), štirje evropski naslovi (dva v kombinaciji - 2017, 2022, težavnost - 2022, balvani - 2022) in 36 zlatih medalj s tekem svetovnega pokala. Tega pred njo v sicer še vedno razvijajoči se športni panogi ni dosegel nihče. Razvoj tekmovalnega športnega plezanja se je začel v osemdesetih letih. Prvo pravo mednarodno tekmovanje je bilo organizirano v letu 1985 v Bardonecchi pri Torinu. Kmalu so začela pripravljati tekmovanja za svetovni pokal, leta 1991 pa so izpeljali prvo svetovno prvenstvo.

Čeprav so mednarodne uspehe dosegale že generacije pred njo, je Korošica z neverjetnimi športnimi dosežki v zadnjih letih najbolj zaslužna, da so slovenske dvorane s plezalnimi elementi polne mladih in tudi malo manj mladih, ki se tudi ob rekreativnem udejstvovanju lahko preizkušajo v treh tekmovalnih disciplinah športnega plezanja: težavnostnem plezanju, kjer se za končni rezultat meri preplezana višina, balvanskem plezanju, kjer je končni rezultat prvenstveno odvisen od števila preplezanih balvanov, in hitrostnem plezanju, kjer se meri čas plezanja smeri.

Janja Garnbret si s svojimi športnimi uspehi že danes poklon zasluži za vedno. Da sva prebila spoznavni led, je “klobuku dol” sledilo še vljudnostno vprašanje po trenutnem počutju ... “Pa super sem,” se je odločno glasil njen spoznavni odgovor.