Drago Jančar: “Marsičesa mi ni bilo lahko napisati”
Miza v kavarni ni majhna, a je komaj dovolj velika za ducat romanov, ki jih položimo pred avtorja, ne pa tudi za knjige novel, dram, esejev ... Drago Jančar, po splošni strokovni sodbi najpomembnejši sodobni slovenski pisatelj, je svojemu mogočnemu opusu nedavno vendarle dodal še več let pričakovan roman Ob nastanku sveta, izdan pri založbi Beletrina in poln slikovitih spominov in divje domišljije, ljubezni in sovraštva, humorja in nasilja, odmevov vojne, ki se še ni končala, in slutnje tiste, ki že prihaja ... Pisatelj zadnja leta ni dal daljšega intervjuja, a ga je obljubil: “Ko bo nova knjiga!” In besedo je tudi tokrat držal.
Pred kakimi tremi leti je zakrožil glas, da Drago Jančar piše avtobiografijo. Zvenelo je smiselno, življenjepisi so zdaj nadvse priljubljeni.
Dobili nismo avtobiografije ...“Že od začetka sem vedel, da bo roman. Kdor ga bere kot avtobiografijo, je na napačni poti.”
Začuti pa, da so se nekateri opisani dogodki res zgodili ...Veliko nagrad za veličasten opus
Drago Jančar, 13. aprila 1948 rojen v Mariboru, je bil med študijem prava urednik študentskega lista Katedra. Sprva je delal pri časopisu Večer, od leta 1981 do upokojitve leta 2016 pa je bil urednik in tajnik pri Slovenski matici v Ljubljani. Med njegova glavna dela sodijo romani Galjot (1978), Severni sij (1984), Posmehljivo poželenje (1993), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000), Drevo brez imena (2008), To noč sem jo videl (2010) ter In ljubezen tudi (2017), zbirke novel Smrt pri Mariji Snežni (1985), Pogled angela (1992), Prikazen iz Rovenske (1998), Človek, ki je pogledal v tolmun (2004), drame Disident Arnož in njegovi (1982), Veliki briljantni valček (1985), Klementov padec (1988), Halštat (1994), Lahka konjenica (2006), Niha ura tiha (2007), zbirke esejev Sproti (1984), Terra incognita (1989), Razbiti vrč (1992), Egiptovski lonci mesa (1994), Brioni (2002), Duša Evrope (2006) ... Je redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Prejel je mnogo najpomembnejših slovenskih in mednarodnih priznanj: že leta 1993 Prešernovo nagrado za življenjsko delo, tri Rožančeve nagrade za esejistiko, štiri kresnike za najboljši roman leta in za To noč sem jo videl še kresnika minulega desetletja, leta 2003 Herderjevo nagrado, predlani avstrijsko državno nagrado, lani pa častni doktorat mariborske univerze in v Novem Sadu mednarodno nagrado Milovana Vidakovića.
Si želite prebrati celoten članek?
Hiter nakup z mobilnim telefonom - Dnevni dostop 1,99 EUR
Za nakup dnevnega dostopa do vseh spletnih vsebin pošljite SMS s ključno besedo PN1 na številko 4246.
Plačilo z mobilnim telefonom je omogočeno pri operaterjih Telekom, A1, Telemach, T2 in Bob. Po izvedenem plačilu boste prejeli aktivacijsko kodo, ki jo vpišete v polje spodaj ali na prijavni strani. Nakup je enkraten in ga ne bomo samodejno obnavljali.
Powered by 4EGI
Že imate aktivacijsko SMS kodo?
Vpišite SMS kodo, ki ste jo prejeli po izvedenem plačilu. Po uspešnem vpisu, osvežite stran in uživajte v branju.
Sklenite naročnino na digitalne vsebine Primorskih novic.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
- Vsakodnevni dostop do zanimivih zgodb iz lokalnega in nacionalnega okolja.
- Podpora visokokakovostnemu novinarstvu.
- Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.