Dr. Sašo Dolenc: “Lahko pride do populističnega terorja”

Vas lahko vprašam, ali ste cepljeni? Ali je to preveč osebno vprašanje? Tudi nasploh: je v teh epidemičnih in družbenih razmerah takšno vprašanje neolikan in celo neupravičen poseg v posameznika ali drža družbene odgovornosti?

“Seveda sem cepljen. Cepil sem se takoj, ko sem prišel na vrsto. In ne zdi se mi, da je to preveč osebno vprašanje, saj odločitev za cepljenje ne vpliva le na posameznika, ampak tudi na njegove bližnje in širšo skupnost, v kateri živi. S cepljenjem ne zmanjšamo le verjetnosti za okužbo in hujši potek bolezni pri sebi, ampak zmanjšamo tudi možnost, da bomo ob morebitni prebojni okužbi virus prenesli na druge.”

“Največ škode in zmede običajno povzročijo ljudje z dejanskimi strokovnimi referencami, ki v javnosti širijo neresnične trditve in zavajanja.”

Znanstvenik, ki znanost razlaga na vsem razumljiv nači
Fizik in filozof dr. Sašo Dolenc (1973) je že vrsto let vpet v znanost in posredovanje znanstvenih dosežkov ter razmislekov o znanosti širši javnosti. Način, kako piše o znanosti, in obseg njegovega pisanja sta v Sloveniji nekaj posebnega. Obravnava namreč zelo široko paleto raznolikih vsebin, pri čemer ne izpostavlja le dobrih praks, ampak opozarja tudi na težave in zagate, s katerimi se srečuje sodobna znanost. Morda ostaja v znanstveni skupnosti prav zato pogosto prezrt ali odpravljen kot nebodigatreba. Leta 2002 je doktoriral z disertacijo o pomenu matematizacije kontinuuma in metrizacije časa za konstitucijo moderne znanosti, med letoma 2000 in 2009 je predaval na več fakultetah Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Je sodelavec Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani in Frekvence X, član komisije za enake možnosti v znanosti. Od leta 2014 do 2018 je bil član Znanstvenega in tehnološkega sveta RS, od leta 2018 je član komisije za enake možnosti v znanosti. O znanosti piše v knjigah, revijah in časopisih, zadnje čase tudi veliko javno nastopa, objavlja na družbenih medijih ter pripravlja podkaste. Dve izmed njegovih knjig, Od genov do zvezd in Od genov do zvezd in naprej, predstavljata znanstvene dosežke in način delovanja znanosti tudi mlajšim bralcem. Pred dobrima dvema desetletjema je s kolegi ustanovil spletno stran Kvarkadabra, v okviru katere pripovedujejo zgodbe o znanosti na zanimiv in razumljiv način, svoje pristop pa opredeljuje kot aplikativno filozofijo znanosti. Nedavno mu je Slovenska znanstvena fundacija podelila naziv komunikator znanosti za njegovo “obsežno, strokovno neoporečno in širokemu krogu ljubiteljev znanosti razumljivo komuniciranje znanosti s pomočjo številnih sestavkov v tiskanih in elektronskih medijih”.