(INTERVJU) Dr. Maja Bresjanac: “Krajšnjic in čudežnih tonikov za možgane preprosto ni”

Teden možganov, ki ga obeležujemo tretji teden v marcu, je vsako leto posvečen določeni temi, letos so bile pod drobnogledom intimnost, ljubezen, spolnost. Je področje spolnosti v povezavi z možgani že precej raziskano?

“Podobno kot pri drugih področjih človekove eksistence zaradi razvoja metod in tehnologije, ki omogočajo vpogled v delujoče možgane, šele v zadnjem času bolje spoznavamo, na kakšen način so možgani ne le udeleženi, ampak ključni del udejanjanja vseh funkcij, ki smo jih sposobni, vključno s spolnostjo in ljubeznijo, pri čemer poznamo več oblik ljubezni - ne samo tiste, ki se navezujejo na intimo in spolnost. Še vedno imamo več vprašanj kot odgovorov na vprašanja o tem, kako so možgani udeleženi v intimnih interakcijah, še manj razumemo, kako gredo lahko stvari narobe in na kakšen način se v motnje v medčloveških odnosih vklapljajo motnje v delovanju možganov. Odlika Tedna možganov je, da pridejo skupaj strokovnjaki z zelo različnih področij, ki se jih dana tema dotika, in izbrane teme osvetlijo z različnih zornih kotov.”

Navdušena raziskovalka možganov

“Greva na samo?” Pod tem sloganom je potekal letošnji Teden možganov. Tretji teden v marcu je že dve desetletji tudi pri nas posvečen ozaveščanju o možganih. Za dogodke skrbijo pri SiNAPSI, Slovenskem društvu za nevroznanost. Pobudnica ustanovitve društva in nekdanja predsednica prof. dr. Maja Bresjanac z Inštituta za patološko fiziologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani je tudi predana in navdušena raziskovalka organa, za katerega pravi, da je posameznikova in družbena “največja dragocenost, za katero se je vredno bolj potruditi”, hkrati pa je tudi “največja skrivnost in raziskovalni izziv”.

“Zanimata me predvsem regeneracija in plastičnost živčevja, torej mehanizmi obnavljanja živčevja po okvari in spreminjanja funkcije in zgradbe skozi aktivnost. Slednje je podlaga vsega znanja in veščin, ki jih lahko osvojimo. Najlepše pri vsem pa je, da možgane z učenjem in urjenjem tudi krepimo,” poudarja dr. Maja Bresjanac. Zdravnica z doktoratom iz nevrobiologije na fakulteti primarno opravlja pedagoško delo, ima pa “dolžnost in pravico v prostem času raziskovati”.

Raziskovalno se ukvarja s širokim razponom tem - od raziskovanja molekul za zgodnjo diagnostiko nevrodegenerativnih bolezni, predvsem tiste, ki je podlaga demence Alzheimerjevega tipa, do raziskav vpliva placeba na umske in telesne zmogljivosti pri zdravih prostovoljcih. Pri tem sogovornica ne pozabi omeniti vseh kolegov iz Slovenije in tujine, ki sodelujejo pri teh raziskavah.