Dr. Gregor Pobežin: “Pričakujemo na podlagi preteklosti”

Klasični filolog, predavatelj in raziskovalec antične zgodovine dr. Gregor Pobežin ima kabinet na oddelku za arheologijo in dediščino na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, a najbolje se počuti v “laboratoriju na prostem”. Med sprehodom po Kopru komaj vidne napise v latinščini prebira kakor drugi table v materinščini, doma je tudi v stari grščini, med obiskom Pokrajinskega muzeja mimogrede strokovno pokomentira ta in tisti eksponat ...

Znanstvenik, ki vešče dokazuje, da še tako daljna zgodovina ni nekaj zaprašenega, zadnje čase temeljito preučuje zlasti preteklost Kopra in njegove okolice. Raziskovalna strast mu ne kopni in načrtov ima vse več. H kavi in intervjuju na Titovem trgu prisede ob vrnitvi s počitnic.

Med Grčijo, Rimom in Koprom

Gregor Pobežin se je leta 1975 rodil v Ljubljani. Leta 2000 je diplomiral na Oddelku za klasično filologijo na Filozofski fakulteti in leta 2009 pri mentorju prof. dr. Marku Marinčiču tudi doktoriral z disertacijo Pripovedno gledišče in žariščenje v Salustijevi Jugurtinski vojni in Katilinovi zaroti. Kot izredni profesor na Oddelku za arheologijo in dediščino na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem predava o kulturnem in duhovnem svetu antike, latinskem jeziku, Bizancu ... Je tudi raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Predlani je z vodjo domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Petrom Štoko v Kopru pripravil prvi mednarodni znanstveni simpozij Divina - dnevi Andrea Diva iz Justinopolisa, posvečen dotlej malo znanemu koprskemu renesančnemu učenjaku, avtorju prvih integralnih prevodov Iliade in Odiseje v latinščino. Lani so simpozij posvetili Divusovemu someščanu Petru Pavlu Vergeriju ml., letos pa so v Pobežinovem prevodu in kritični znanstveni obdelavi pri Založbi ZRC SAZU izšli še Vergerijevi Dopisi papeškega tajnika. “Upam, da ni preveč samovšečno pričakovanje, da bo pričujoče delo pripomoglo k prizadevanjem za oživljeno zanimanje za ta del kulturne dediščine na Slovenskem,” v predgovoru piše Pobežin. “Sodelovanje s študenti pri predavanjih latinskega jezika in epigrafike v Kopru in izvajanje študentskih projektov sta mi že dala odgovor na to vprašanje: zares ima smisel ure in ure govoriti o domnevno davno pozabljenih knjigah in njihovih avtorjih, zato se jim za te čudovite znanstvene izmenjave iskreno zahvaljujem.”