Dr. Gregor Kovačič: “Niti pol kraških vodnih virov ni ustrezno zavarovanih”

Skoraj polovica države stoji na kraških tleh. Iz njih in po njih pa se pretaka tudi voda, ki jo pijemo. Kraška tla so posebej občutljiva za onesnaževanje.

“V Sloveniji se približno 50 odstotkov prebivalstva oskrbuje s pitno vodo iz kraških vodnih virov. Ti so občutljivi za onesnaževanje iz več razlogov. Najprej zaradi svojih naravnih lastnosti, saj je kraški svet brez pokrova iz prsti in sedimentov, ki sicer delujejo kot učinkovit filter, če pride do onesnaženja na površini. Če se onesnaženje zgodi na tem kamnitem površju, po sistemu razpok takoj odteče v notranjost. V nižjih predelih se onesnaženje pretaka po kanalih, dokler ne pride do kraških izvirov ali vrtin, ki so izvrtane za potrebe oskrbe s pitno vodo. Voda se v krasu pretaka relativno hitro, kar pomeni, da se lahko onesnaženje od izvora do vodnega vira prenese zelo hitro. Mikroorganizmi, ki vstopijo v sistem, tako zaradi kratkega zadrževalnega časa običajno ne odmrejo. Hkrati se voda pretaka v temi, kjer ni fotosinteze, kar zmanjšuje sposobnost učinkovitega čiščenja organskih spojin. Če kraške vode primerjamo s podtalnico v medzrnskih vodonosnikih (ravnine rek Save, Drave ali Mure), v katerih se voda počasi pretaka med peskom in prodom, imajo prve veliko manjše samočistilne sposobnosti. Če se denimo zgodi nesreča z razlitjem nafte na pesku ali produ, ki ju običajno prekriva tudi debelejši profil prsti, lahko bager skupaj s prstjo onesnaženje odstrani in ublaži posledice. Na kraških tleh tega ni mogoče storiti, saj ob razlitju onesnaževala takoj odtečejo v notranjost, kar zmanjšuje možnost učinkovite intervencije. Vsi, ki se ukvarjamo s krasom in kraškimi vodami, vedno pravimo, da na krasu nimaš možnosti intervencij in kurativnih ukrepov. Ko se zgodi onesnaženje, lahko samo čakaš, kaj se bo zgodilo. Onesnaženje zmanjša zgolj redčenje, ki pa se zgodi s padavinami.”

Za pravičen planet za vsa živa bitja
Izredni profesor dr. Gregor Kovačič je predavatelj na Oddelku za geografijo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer opravlja tudi funkcijo predstojnika oddelka. Raziskovalno se ukvarja s kraško hidrologijo, hidrogeografijo, geomorfologijo, ranljivostjo krasa, podnebnimi in okoljskimi spremembami ter geografskimi vidiki trajnostnega razvoja. Na fakulteti deluje že 18 let, od leta 2013 opravlja tudi funkcijo prodekana za študijske zadeve. Je prejemnik fakultetne Bartolove nagrade za študenta 2009 ter Svečane listine mlademu visokošolskemu učitelju Univerze na Primorskem 2010 in Melikovega priznanja za mladega raziskovalca 2006. Raziskovalne dosežke redno predstavlja na domačih in tujih znanstvenih konferencah ter jih objavlja v domačih in tujih znanstvenih revijah in monografijah. Dr. Gregor Kovačič je obenem tudi okoljski aktivist, saj svoj poklic razume kot poslanstvo in odgovornost - gledano v svetovnem merilu še vedno zelo privilegirane manjšine, ki je imela vse možnosti za pridobitev ustrezne izobrazbe -, da lahko s svojim znanjem pomaga ustvariti bolj pravičen planet. Za vse, tako ljudi kot tudi za druga živa bitja. Hkrati je Kovačič tudi navdušen rekreativni športnik, v zadnjem desetletju predvsem tekač in hribolazec in tudi tu nosi geografijo vedno s seboj. Pravi, da je zanj geografija način življenja. “In srečen sem, ker opravljam poklic, ki je obenem tudi moj hobi oziroma je zelo tesno povezan s prostočasnimi dejavnostmi. Geografski pojavi in procesi so namreč vseprisotni in univerzalni.” Kovačič je tudi dolgoleten član (in nekdanji starešina) tabornikov Snežniških ruševcev iz Ilirske Bistrice, zato sta mu narava in življenje v neokrnjeni divjini zelo blizu. S tem je povezano njegovo prizadevanje za ohranitev Volovje rebri, kjer so obstajali načrti za postavitev vetrne elektrarne. Zelo ga zanimajo domoznanske teme vseh znanstvenih področij, zato študente spodbuja k pisanju diplomskih nalog in raziskav s to tematiko, deloval pa je tudi kot urednik revije Bistriški zapisi, v kateri so bili tovrstni prispevki tudi objavljeni.