Dr. Devan Jagodic: “Slovenci v Italiji nismo folklora, temveč vitalni most”

V Italiji so preizkušnjo covida prestali med prvimi v Evropi, utrpeli veliko smrtnih žrtev in verjetno je to ustvarilo določeno zavest in previdnost med prebivalstvom, ki se zdaj kaže v visoki precepljenosti in precej doslednemu spoštovanju omejitev, pravi direktor Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu dr. Devan Jagodic, ki je za naš časnik pogledal na aktualno družbeno krizo in na prihodnost s sociološkega vidika.

Epidemija je po Evropi sprožila proteste, kakršnih že več desetletij ni bilo. Kje kot družboslovec vidite razloge zanje?

“V prvi fazi so nastali predvsem zaradi tega, ker smo se znašli nepripravljeni v novem položaju in smo začutili, da so se naše osnovne svoboščine, ki smo jih prej imeli za samoumevne in nedotakljive, kar naenkrat znašle pod vprašajem. Trenutno pa protesti zadevajo predvsem odnos do cepljenja, kar je ustvarilo ostro razklanost družbe med cepljenimi in necepljenimi. To je privedlo do velikih razdorov tudi na ravni medosebnih odnosov, včasih celo znotraj posameznih družin ali prijateljstev, kar bo lahko imelo dolgotrajne posledice. Poznam ljudi, kjer so se stara prijateljstva razšla, med sabo sploh ne komunicirajo, med njimi je nastal zid. In pripravljenosti za kompromise ni. V slovenskem zamejskem prostoru bi to polarizacijo lahko vsaj delno primerjali s tisto, ki je nastala okoli leta 1948 po Kominformu, ko so se družine ali prijateljske sfere razdirale iz ideoloških razlogov, vsaj v levičarskih krogih. Zdaj nas razdirajo zdravstveni razlogi oziroma različni pogledi na znanost, medicino in etiko. Pojav je primerljiv, v javnem diskurzu se je pri nas že pojavila paradigma covidform.”

Povezovalec razseljene manjšine in večine
Sociolog dr. Devan Jagodic, pripadnik slovenske manjšine v Italiji, je diplomiral iz interkulturnih ved na Leposlovni in filozofski fakulteti Univerze v Trstu s temo slovenske manjšine na Tržaškem, doktorski naziv pa pridobil na Mednarodnem univerzitetnem inštitutu za evropske študije (International University Institute for European Studies - IUIES) s sedežem v Gorici. Med doktorskim študijem je preučeval čezmejno mobilnost čez slovensko-italijansko mejo, povezano z nakupi nepremičnin. Od leta 2005 sodeluje s Slovenskim raziskovalnim inštitutom (SLORI) s sedežem v Trstu, marca 2012 je bil imenovan za direktorja inštituta, ki ga vodi še danes. Ves čas se ob tem posveča tudi raziskovanju, predvsem družbeno-kulturnim procesom na obmejnih in narodnostno mešanih območjih, sociolingvističnim vidikom etno-jezikovnim skupnostim v stiku in manjšinskim vprašanjem. Sodeloval je tudi pri številnih raziskavah, ki so obravnavale socialno in mladinsko problematiko. Je avtor številnih znanstvenih, strokovnih in preglednih člankov, ki jih objavlja v specializiranih revijah ter drugih publikacijah v Sloveniji, Italiji in drugod. Je pripadnik generacije, ki dokazuje, da je možno sodobno tehnologijo uporabiti tudi za ohranjanje stikov z raziskovalci po svetu, zlasti s tistimi, ki izvirajo iz lokalnega okolja, in tako ohranjati manjšino povezano kljub fizičnim razdaljam. Obenem pa njihov inštitut dokazuje, da je - tudi po zaslugi takšnih povezav - v majhnem lokalnem okolju možno delovati strokovno in znanstveno odlično.