Dr. Aleš Kuhar: “Mislili smo, da smo kritični kupci, smo pa zelo naivni potrošniki”

Letošnje leto s pridelki ni bilo najbolj radodarno. Ni jabolk, letina krompirja je bila slaba, slabo kaže celo kakijem ... Kako bo vse to vplivalo na cene pridelkov in živilskih izdelkov?

“Cena, ki jo potrošniki plačujemo, je v osnovi sestavljena iz tega, kakšni so stroškovni pogoji za pridelavo in predelavo surovin. Po drugi strani pa na trg močno deluje osnovi dejavnik, torej obseg ponudbe in povpraševanja. Manj je blaga, višja je cena, in seveda obratno. Tako da na dejansko ceno, ki jo na koncu verige plačamo potrošniki, vpliva mešanica dejavnikov. Slovenija je zelo odprt trg in je preplavljen z blagom. Nobene težave ni, da bi Slovenija kadarkoli bila resneje ogrožena zaradi dobav. Že zaradi covida ni prišlo do večjih drastičnih izpadov, saj smo v morju izobilja ponudbe sosednjih držav. Imamo pa seveda močan nacionalni interes, da čim več, oziroma, kolikor je le mogoče, proizvedemo sami. Zaradi kombinacije številnih neugodnih pogojev imamo letos v Sloveniji zelo slabe letine. Denimo, jabolk, pri katerih načeloma nismo odvisni od uvoza kot pri drugem sadju ali zelenjavi. Profesionalno pridelanih jabolk v sadovnjakih je letos le za petino običajnih letin. To seveda ne pomeni, da bodo ta jabolka dražja, saj imamo v okolju zelo konkurenčne in nizkocenovne dobavitelje. Torej - zato, ker v Sloveniji pridelamo premalo jabolk, ne bi pričakoval, da bo cena jabolk na splošno višja. Bodo pa potrošniki, ki bodo želeli dobiti slovenska jabolka, morali plačati najbrž nekoliko več. Razlika v kakovosti med tem, kar pride iz uvoza in kar pridelamo doma, pa je konkretno pri jabolkih ogromna. Na police bodo tako najbrž prihajala jabolka iz prejšnjih sezon, iz držav z intenzivno proizvodnjo, kot je Poljska.”

“Tu je treba vzeti v ozir tudi prehranske kilometre, ki jih ti izdelki prepotujejo, preden pridejo na naše police. Pomislite, da celo sveže sestavljene sendviče vozijo v Slovenijo iz Avstrije, Češke ali Slovaške.”