Dora Krpan, ena najstarejših novogoriških klekljaric: “Čipke so pravi dragulji”

Nova Gorica ni tako staro mesto, da bi se lahko pohvalilo z zelo dolgo čipkarsko tradicijo, v “stari” Gorici pa se je začelo klekljanje razvijati že v času Marije Terezije, najprej pri nunah uršulinkah, kasneje je bila ustanovljena tudi šola klekljanja, razloži Dora Krpan že na začetku našega obiska v njenem stanovanju v Lemutovi ulici. Takoj je jasno, da v njem živi velika ljubiteljica klekljanja. V vsakem kotičku so čipkarski izdelki, ki jih je sama ustvarila s potrpežljivostjo in predanostjo - ogledalo v obliki sonca z žarki iz čipk, klekljana slika, prti, okrasna posoda z elementi čipke in kovine ... Ko nepoznavalsko oko skuša ujeti in začutiti vse te mojstrovine, Dora zavzeto pripoveduje naprej: “V tistem času je bila ustanovljena tudi klekljarska šola v Čepovanu. O tem se nič ne govori. Šoli sta bili tudi v Bovcu in v Izoli. V Izoli so naredili raziskavo, izšla je tudi knjiga o njihovi takratni dejavnosti, o čipkarski šoli v Bovcu pa ni nič, in v Čepovanu tudi ne.”