DJ Janko še vedno prisega na gramofonske plošče

Janko Vasle si še do vstopa v zrela leta ni mislil, da se bo kdaj z glasbo (vsaj delno, kot je to danes) preživljal. Delovno ka-

riero je začel kot kovinar. V delavski obleki nekoč največjega proizvajalca prikolic v Jugoslaviji, Vozila Gorica, je v osemdesetih letih preživel kratke zlate, predvsem pa dolge težke čase, ko so se obrati počasi ukinjali in so plače zamujale. Pred propadom podjetja v času razpadanja nekdanje skupne države si je poiskal zanesljivejšo službo na pošti, kamor ga je pripeljalo mladostno poznanstvo s še enim poštarjem z zelo izrazitim konjičkom - Sandijem Šinkecom, uspešnim košarkarskim sodnikom (tudi v prvi ligi). Pošti je zvest že 32 let. Prav poznanstvo s Sandijem je kasneje, okoli leta 2000, precej prispevalo k temu, da se je ob službi lotil še vrtenja glasbe, se spominja.

To je le del zbirke okoli 900 gramofonskih plošč, posnetih pred letim 1990, s katerimi DJ Janko v različnih lokalih in na prireditvah navdušuje poslušalce zelo različnih starosti.

Foto: Igor Mušič

“Kot večina mladih ljudi v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja sem tudi jaz rad poslušal različne zvrsti popularne glasbe z gramofona in domačega glasbenega stolpa. Postopno sem v trgovinah, pa tudi na sejmih čez mejo - v Gradišču ob Soči in v Vidmu - kupoval plošče, a je bilo to bolj za osebno zabavo. V času, ko sem še samski živel v svojem stanovanju, si v glavnem nisem privoščil veselic po lokalih, so pa prijatelji hodili k meni za silvestrovo, za pusta in še ob kakšnih drugih priložnostih, ker so vedeli, da imam dobro staro zabavno glasbo. V tistem času me je Sandi Šinkec prosil, če bi mu lahko vrtel glasbo na praznovanju njegovega 30. rojstnega dne. Demontiral sem domači glasbeni stolp in ozvočenje, naložil izbor plošč v avtomobil in odšel na prizorišče zabave ob njegovem jubileju, kjer so me odlično sprejeli. Ob glasbi z gramofonskih plošč iz albumov Flash dance in Grease so bili vsi na nogah. Tudi Animalsi so bili dobro sprejeti in še marsikaj. Po tem so se začele vrstiti prošnje, da bi vrtel glasbo še drugje,” se spominja.

Pred vsakim koncem tedna Janko Vasle v novejšega od svojih dveh (skoraj) starodobnih Saabov znese gramofone, ozvočenje in plošče, s katerimi predvsem na Goriškem, včasih pa tudi v Istri, s staro popularno glasbo zabava goste.

Foto: Igor Mušič

Domači glasbeni stolp
ni bil več dovolj

Nato so se iz tedna v teden vrstile selitve glasbenega stolpa in plošč iz stanovanja na fantovščine, dekliščine, slavoloke, posebej v Brdih. Po približno dveh letih tovrstnega vrtenja je sledil nov nepričakovan preskok, nam je povedal Janko. “Takrat nisem imel niti ambicije niti želje, da bi bil DJ, še manj sem si mislil, da bom s tem kaj zaslužil. Preprosto sem le užival v plesni glasbi iz obdobja med letom 1960 in 1990. Na začetku so me v vrtenje glasbe potisnili prijatelji, nato je šel glas od ljudi do ljudi in začel sem dobivati vse več klicev in ponudb. Glasbo sem vrtel le za potne stroške. Na eni od zabav v Brdih sem se spoznal s slikarjem Slavkom Furlanom, ki se je zelo navdušil nad tem, da v modernih časih vrtim glasbo z gramofonskih plošč, pa tudi nad mojim slogom. Sam na veselicah le malo govorim, mešalno mizo pa uporabljam le za to, da skladbe tekoče prehajajo iz ene v drugo. Ne mešam različnih skladb ene na vrh druge in ne dodajam raznih efektov, kar je sicer danes pri DJ moderno. 'Pri tebi plošče spet zaživijo,' mi je rekel Slavko. Prinesel je še nekaj plošč. To so začeli delati tudi drugi. Plošč in ponudb za vrtenje je bilo nenadoma veliko. Zato sem sklenil, da si nakupim dodatne gramofone in ozvočenje, kar bo namenjeno izključno vrtenju glasbe na prireditvah, kamor me bodo povabili.”

Janko Vasle glasbo včasih z gramofonov in klasičnih starih vinilnih plošč vrti tudi od zgodnjih jutranjih ur naprej - tako kot na poletnem Soča outdoor festivalu v Tolminu.

Foto: Igor Mušič

Zadnjih 12 let je Janko Vasle s svojim ozvočenjem aktiven skoraj vsak petek in soboto, včasih pa, za zaključene družbe, tudi kakšen večer med delovniki, kjer smo ga nedavno spoznali, ko je svojo glasbo vrtel v restavraciji Magma x v Kromberku. Usklajevanje tega konjička, službe in družinskega življenja ni bilo in ni lahko, a nekako gre. V teh razmerah je njegov sin, ki sicer trenira nogomet, postal že spoštovanja vreden poznavalec zabavne glasbe in zadnjih treh desetletij prejšnjega stoletja.

Vstop v to intenzivno obdobje, ko je vrtenje glasbe že pomenilo dodaten zaslužek, se je po Jankovih besedah začel takole: “Na eni od porok, kjer sem skrbel za glasbo, sva se spoznala z direktorjem zavoda Mostovna Edvinom Pozderovićem in tako sem prišel do priložnosti, da sem kakšnih pet mesecev pripravljal glasbene večere tudi tam. V tistem obdobju je prišla do mene prošnja, ali bi lahko vrtel glasbo za rojstni dan enega od novogoriških gimnazijcev. Ker sem mislil, da bo morda moj honorar zanje prevelik strošek, sem predlagal, da slavljenec z družbo pride kar na termin, ko v Mostovni že sicer vrtim glasbo. Odziv je bil neverjeten. Že ko sem ob 20. uri prišel z opremo na prizorišče, je bila gneča. Ob gimnazijcih je prišlo še kup študentov, pa tudi nekoliko starejših ljudi. Do zgodnjega jutra je nastala je prava rock and roll veselica z okoli 500 udeleženci.”

Od silvestrovanja
do teka ob sončnem vzhodu

Po tem je bilo - ob vrtenju za rojstne dneve, poroke in podjetja še nekaj vrhuncev. Janko se rad spominja silvestrovanj v novogoriški diskoteki Odeon in na mestnem Bevkovem trgu, svojega dela na prazniku češenj in festivalu vina v Brdih, pa tudi prav posebnega delovnega ritma na Soča outdoor festivalu v Tolminu, kjer tekači na večje razdalje tekmovanje začnejo že zgodaj: “V Tolminu sem moral začeti s pripravami takrat, ko bi sicer pospravil opremo, ob štirih zjutraj, saj so prvi tekači kmalu za tem že štartali.”

Jankova posebnost je slog, ki danes ni več v modi: “Z naročniki, ki me poznajo, se mi ni treba kaj dosti dogovarjati. Z ostalimi se prej zmenimo, kakšne so želje, nato pa vrtim glasbo po občutku. Glasbenih želja med predvajanjem praviloma ne sprejemam, skladb pa ne ponavljam. V ospredju so disco, rock, pop, različni evergreeni. Tempo in slog menjam glede na razpoloženje, ki ga na plesišču vidim. Zaznati moraš tudi, kdaj so ljudje utrujeni in kdaj se dolgočasijo.”

Janko Vasle

Foto: Igor Mušič

Vasle opaža, da njegov izbor filmske glasbe, musicalov, rocka, diska, groovieja in funkyja iz druge polovice prejšnjega stoletja še vedno navdušuje. Vrti pretežno skladbe v angleškem jeziku, pa tudi italijanske, nekaj je starega slovenskega in hrvaškega popa. Tudi punk se znajde vmes. Za posebne želje so na zalogi še Avseniki in ansambel Lojzeta Slaka.

V dobi DJ-jev, ki glasbo vrtijo iz skoraj neskončne digitalne zakladnice, je Jankova glasba, predvajana s tehnologijo, ki je slovo v glavnem vzela že proti koncu prejšnjega stoletja, redkost, a je ta način predvajanja nenadomestljiv in poseben, poudarja naš sogovornik: “Če lepo delaš z gramofonsko ploščo, te tudi po mnogih letih ne izda. Če je kakšna mala poškodba, nežno premakneš čitalec - iglo na gramofonu - in skladba gre naprej. Zgoščenke so, ko gre kaj narobe, nerešljiv problem. Poseben čar dajejo ploščam ovitki, ki so umetniška dela, me grafično navdušujejo in mi pomagajo, da se hitreje znajdem, kot bi se na računalniku. Na svojih večerih namreč nikoli vnaprej ne delam liste predvajanja skladb, temveč se prilagajam vzdušju, sledim pa tudi svojemu okusu in občutku. Ko je treba kaj zamenjat že po barvi ovitka, po tem pa še po sliki, grafiki ali risbi na ovitku plošče takoj vem, kakšna glasba se skriva na plošči v določenem ovitku. Skladbe kar zaslišim.”

Janko Vasle glasbo včasih z gramofonov in klasičnih starih vinilnih plošč vrti tudi od zgodnjih jutranjih ur naprej - tako kot na poletnem Soča outdoor festivalu v Tolminu.

Foto: Igor Mušič

Aktualna moda mu ne diši

Janko nasploh goji ljubezen do nekoliko starejših stvari, nekoliko drugačnih, kot je aktualna moda. Tako je tudi pri avtomobilih. V garaži ima dva (skoraj) starodobnika švedske znamke Saab, ki je ugasnila pred 12 leti. S karavanom od zabavišča do zabavišča prevaža svojo glasbeno opremo, s kabrioletom pa si v kakšnem poletnem dnevu privošči veter v laseh. Ne mara uniformiranosti v okusu in načinu življenja. Upa, da bo čez tri leta, ko bo v pokoju, lahko vso energijo dal v to, da bo ob koncih tedna vrtel glasbo in si vmes odpočil. Zdaj od enega do drugega letnega dopusta skoraj ni premora. Delavniki minejo na pošti, petki in sobote na zabaviščih, nedelja pa je praviloma čas aktivnega počitka doma, ko rad tudi kaj skuha. Naše druženje je Janko sklenil z besedami: “Nisem si mislil, da mi bo vrtenje glasbe prineslo toliko dela, opravljenega z veseljem, ko vidim srečne ljudi. Še vedno uživam v tem in si mislim, da nikoli ne veš, kdaj boš vrtel zadnjič.” •