“Današnji človek beži pred smrtjo”

Nekdanji državni sekretar in vodja urada za verske skupnosti Drago Čepar se je z vprašanjem izbire vrste pokopa soočil pred tremi leti; z ženo sta pokopala sina, potem pa pogosto prihajala na pokopališče in opazila absolutno prevlado žarnih pokopov. Pred 30 leti so v Sloveniji upepelili le redke pokojnike, danes so redki tisti, katerih cela trupla pokopljejo v trugah. “Ponekod so z nič odstotkov prišli na 97 odstotkov žarnih pogrebov. Na ravni države je bilo leta 2020 žarnih pokopov že več kot 83 odstotkov, med članicami Evropske unije je ta odstotek višji le na Češkem (84 odstotkov) in na Danskem (85 odstotkov),” pripoveduje.

Ker je po osnovnem poklicu matematik, se je Čepar do vzroka za tak porast sežiganja trupel skušal dokopati po empirični poti. Ugotovil je, da razlog ni prostorska stiska, prav tako razlogi niso ekonomske (žarni pogrebi so pogosto dražji od klasičnih) in še najmanj ekološke narave. “Medtem ko na svetovni ravni iščejo rešitve za omejitev toplogrednih plinov in varčevanje z energijo, za upepelitev enega trupla porabijo pet kubičnih metrov plina in izpustijo v zrak 160 kilogramov ogljikovega dioksida,” pravi. Po njegovem mnenju vsi zdravorazumski razlogi govorijo v prid klasičnemu pokopavanju v krsti, pa vendar številke pravijo popolnoma drugače.