(INTERVJU) Damjan Apollonio: Slovenci v kriminalnih združbah niso več le kurirji

Po umoru, ki se je zgodil konec lanskega leta v Ljubljani, in drugih podobnih obračunih v zadnjih nekaj letih se marsikdo sprašuje o varnosti v naši državi. Smo v Sloveniji varni?

“Na področju kaznivih dejanj zoper življenje in telo so najbolj izpostavljeni uboji in umori. V letu 2024 je policija obravnavala 24 ubojev in sedem umorov. Skupno število ubojev in umorov je na ravni predpreteklega leta. Policija je sicer v zadnjih letih obravnavala nekoliko manj najhujših kaznivih dejanj zoper življenje in telo. Ne glede na nekatera v javnosti odmevna hujša kazniva dejanja smo v Sloveniji zaenkrat še vedno varni. Povedati moramo, da se vse od leta 2015 Slovenija na lestvici globalnega indeksa miru, ki ga pripravlja Inštitut za ekonomijo in mir, vselej uvršča med deset najbolj varnih držav na svetu.”

Zadnji umor, o katerem govorimo, je nedvomno povezan z delovanjem kriminalnih združb. Kakšen delež teh najhujših kaznivih dejanj lahko pripišemo delovanju kriminalnih združb? Jih je v zadnjih letih več?

“Maščevanje med člani kriminalnih združb ni nov pojav. V devetdesetih letih, takoj po osamosvojitvi, smo v Sloveniji zaradi obvladovanja trga nezakonitih dejavnosti in medsebojnih sporov zaznali porast števila umorov in medsebojnih strelskih obračunov med pripadniki takratnih kriminalnih združb, predvsem črnogorskih, albanskih in drugih. Nekaj let po teh dogodkih je sledilo zatišje, predvsem v javnosti, kriminalne združbe pa so med seboj obračunavale bodisi izven Slovenije ali pa na drug način, na primer z odplačilom svojih dolgov … V zadnjih letih pa spet obravnavamo več takšnih primerov, ki pa ne izstopajo po številu. V zadnjem obdobju smo imeli tri takšne primere. Govorim o obdobju od leta 2020. Kriminalne združbe obračunavajo in bodo še obračunavale med seboj. Gre predvsem za njihove medsebojne spore, neporavnane 'račune', saj jih veže samo dobiček. In ko pride do upniško dolžniškega razmerja med njimi, do goljufij, tatvin, ko je nekdo prevaran, se maščujejo drug drugemu. Maščujejo se, če kdo komu kaj pove, izda podatke o delovanju, skrivališču prepovedanega blaga oziroma če ne sodeluje na takšen način, ko so se dogovorili. Gre izključno za izgubo dobička in to je ta največji motiv med njimi. Občanov, ki se ne ukvarjajo s kaznivimi ravnanji, poštenih državljanov, ni treba biti strah, saj gre za obračunavanje med povratniki, storilci kaznivih dejanj.”

Strokovnjak za organizirano kriminaliteto

Damjan Apollonio je v policiji zaposlen 32 let, od tega je 27 let delal neposredno v operativi. Svojo poklicno pot je po kadetski šoli za miličnike začel kot policist, kot opazovalec, vodja patrulje in vodja intervencijske skupine. Bil je vodja policijskega okoliša in policist-kriminalist na izolski policijski postaji. Z delom je nadaljeval v koprski kriminalistični policiji, kjer je začel kot operativni kriminalist na področju preiskovanja kaznivih dejanj organizirane kriminalitete, predvsem tihotapljenja drog, orožja, trgovine z ljudmi ... V sektorju koprske kriminalistične policije je bil vodja skupine za kriminalne združbe, nazadnje, zadnjih deset let pred odhodom v Ljubljano, pa vodja oddelka za organizirano kriminaliteto. Vmes je bil tudi vodja oddelka za notranje preiskave v službi direktorja koprske policijske uprave. Več let je bil pripadnik posebne policijske enote. Zadnjih pet let vodi sektor za organizirano kriminaliteto v upravi kriminalistične policije na generalni policijski upravi. Vrsto let se ukvarja s preiskovanjem najhujših oblik mednarodne organizirane kriminalitete. Svoje znanje in izkušnje na mlajše generacije prenaša kot inštruktor kriminalistične policije, je tudi predsednik društva kriminalistov in občasno predava na Fakulteti za varnostne vede. Še vedno je prepričan, da je za dobrega kriminalista izredno pomembno, da svojo pot začne kot policist na terenu. Apollonio se v prostem času ukvarja z borilnimi veščinami, ki jih tudi poučuje. Je nosilec mojstrskega pasu v ju jitsu 6. dan in karateju 4. dan.

Pred kratkim ste omenili, da je Europol v enem od poročil za lansko leto prav glede organizirane kriminalitete med drugim poudaril, da državljani EU še nikoli niso bili bolj ogroženi zaradi delovanja organiziranih kriminalnih združb. Kako bi to ugotovitev lahko prenesli na dogajanje v Sloveniji?

“V Sloveniji ni samostojnih kriminalnih združb, da bi lahko govorili o neki čisto slovenski kriminalni združbi, ki deluje samo in izključno v Sloveniji, da ima 'lovke' samo v Sloveniji, temveč greza na mednarodni ravni med seboj povezane kriminalne združbe. Z odprtjem meja in vstopom nekaterih držav v Evropsko unijo so se tako kot na gospodarskem področju odprle možnosti tudi na kriminalnem področju, in Slovenija ni izjema. Slovenija za zdaj v večini primerov, ki jih obravnavamo, še vedno ostaja tranzitna država. V zadnjih letih pa postaja tudi kraj, kjer se storilci kaznivih dejanj družijo, med seboj sestankujejo, ustanavljajo razna prevozniška podjetja, imajo svoje 'nezakonite' logistične centre, v večini predvsem zaradi nadaljnje distribucije prepovedanih drog. Glede nezakonitega dobička v Evropski uniji še vedno na prvem mestu prevladuje preprodaja oziroma tihotapstvo prepovedanih drog. Tudi Slovenija glede tega ni izjema.”

Omenili ste logistične centre. So katera območja med kriminalci bolj priljubljena ali so razpršena po državi?

“Logistični centri kriminalnih združb so razpršeni po vsej državi. V večjih mestih imajo več možnosti za odpiranje določenih podjetij. Med preiskovanjem delovanja kriminalnih združb smo opazili povečanje odpiranja samostojnih podjetij, predvsem prevozniških podjetij, ki jih ustanavljajo tuji državljani. Postopki so enostavni, tudi za tujce. Ne bi rekel, da gre pri tem za centralizacijo vezano na določen kraj v Sloveniji, gre predvsem za to, da tam, kjer je priložnost in je enostavneje odpirati podjetja, tam storilci delujejo. Odpirajo podjetja in skozi legalne dejavnosti izvajajo ilegalne dejavnosti.”

“Vse od leta 2015 se Slovenija na lestvici globalnega indeksa miru, ki ga pripravlja Inštitut za ekonomijo in mir, vselej uvršča med deset najbolj varnih držav na svetu.”

V zadnjih letih govorimo o tem, da v Sloveniji delujejo celice različnih balkanskih kriminalnih klanov, kavaškega, škaljarskega klana …

“V Sloveniji obstaja več skupin posameznikov, ki se povezujejo z različnimi kriminalnimi organizacijami ali združbami po Evropi, predvsem pa s kriminalnimi združbami z območja bivše države. Gre predvsem za to, da združbe na tak način lažje med seboj komunicirajo, imajo nekatere kulturne, jezikovne podobnosti. Vsekakor je kriminalnim združbam v Sloveniji lažje sodelovati z nekom, ki je državljan Slovenije, ali z nekom, ki živi v Sloveniji, in tako nudi podporo pri organizaciji ilegalne dejavnosti. Ne govorimo le o tihotapljenju prepovedanih drog, temveč tudi o tihotapljenju ljudi, ponarejanju denarja, trgovini z ljudmi, prostituciji. Gre za širši spekter kaznivih dejanj organiziranega kriminala. V zadnjih letih policija preiskuje tudi nove pojavne oblike organizirane kriminalitete, povezane z eko kriminaliteto ali z mobilnimi kriminalnim združbami iz tujine, ki izvršujejo kazniva dejanja ropov, vlomov v bankomate.”

Kriminalne združbe povezuje dobiček

Kako se pri nas povezujejo različne kriminalne združbe?

“V Sloveniji ni samostojne organizirane kriminalne združbe, gre za posameznike, skupino le-teh, ki sodelujejo z ostalimi kriminalnimi združbami izven Slovenije, mednarodno. V 90. letih smo imeli porast različnih kriminalnih združb, ki so se združevale po nacionalnostih - albanske, črnogorske, srbske, slovenske. Kriminalne združbe se na območju Evropske unije, pa tudi v Sloveniji, ne povezujejo več na podlagi etnične pripadnosti, ampak na podlagi zaslužka, dobička. In ne glede na to, katere narodnosti je nekdo v kriminalni združbi, ta deluje le na podlagi dobička. Za razliko od mafijskega tipa kriminalnih združb v Italiji, v katerih delujejo družinski člani, prek prvega, drugega do tretjega kolena. Povezujejo se po družinah, po krvnem sorodstvu.”

“Kriminalne združbe obračunavajo in bodo še obračunavale med seboj. Gre predvsem za njihove medsebojne spore, neporavnane 'račune', saj jih veže samo dobiček.”

Na kakšen način delujejo združbe?

“Pri nas ni piramidalnega načina delovanja, kot je, denimo, značilno za tradicionalne italijanske mafijske organizacije, ker je točno določeno, kdo je vodja. Pri nas združbe delujejo mrežno, skupine posameznikov se povezujejo v mrežne kriminalne združbe. Če, na primer, nekdo iz ene združbe ne more opraviti tihotapstva ljudi, zaprosi drugo kriminalno združbo, da vskoči in izvede posel. To velja tudi za posle s prepovedano drogo, če nekomu zmanjka recimo kokaina, ker še ni dobil nove pošiljke, se bo obrnil na druge, da mu začasno 'posodijo' določeno količino kokaina, da zadrži svoje redne odjemalce, stranke. Delujejo po principu 'ko dobim, ti vrnem' oziroma poplačam na takšen ali drugačen način. Včasih lahko pride do sporov med njimi, ker nekdo ni vrnil droge ali denarja.”

Za mafijski tip kriminalnih združb je značilna prepletenost z lokalno oblastjo, s politiko. Ali opažate to tudi pri nas?

“Organizirane kriminalne združbe delujejo na neviden način. Vsako preiskovanje organiziranega kriminala poteka na proaktiven način. Policija nima prijav, tako kot to velja za korupcijska kazniva dejanja, zato je delo na tem področju drugačno od klasičnih kaznivih dejanj, kjer oškodovanci prijavijo dejanje. Ključnega pomena je policijsko zbiranje obvestil na terenu, sodelovanje z lokalno skupnostjo, včasih nam kaj pove tudi kakšen skesanec, ki dobi status zaščitene priče. Povezanost kriminalnih združb z lokalno ali državno oblastjo lahko poteka na različne načine, predvsem pa z vplivom na pridobivanje raznih 'ugodnosti', kot so nakupi nepremičnin, lokalov, razpisov ... Tam, kjer je denar, je lahko tudi vpliv in možnost prepletanja organiziranega kriminala in korupcije.”

“Kriminalne združbe pazljivo izvršujejo kazniva dejanja, ne kar vse povprek, da bi bili zato ogroženi običajni, 'pošteni' ljudje. Izbirajo točno določen trenutek, točen kraj in čas.”

Ko pri nas govorimo o mafijskih likvidacijah, najbrž ne govorimo o klasičnih mafijskih kaznivih dejanjih?

“V bistvu gre za medsebojno obračunavanje med storilci kaznivih dejanj, storilci, ki hrepenijo po dobičku. Nenazadnje večina motivov za obračune izvira iz zamer, iz upniško dolžniških odnosov. Nekdo je nekomu nekaj vzel, mu ni dal … Če se vrnemo k varnosti, kriminalne združbe pazljivo izvršujejo kazniva dejanja, ne kar vse povprek, da bi bili zato ogroženi običajni, 'pošteni' ljudje. Izbirajo točno določen trenutek, točen kraj in čas. Poskušajo povzročiti čim manj odmevnosti v javnosti, da ne bi imeli sami kolateralne škode. Organizirane kriminalne združbe vsekakor skrbi, če se bo v javnosti prikazalo, da je bilo nekaj storjeno na grozovit način, saj lahko zaradi tega izgubijo posel, stranke, zaupanje drugih kriminalnih združb izven Slovenije, nenazadnje tvegajo izgubo dobička. To pa jim vsekakor ni v interesu.”

In da bi jih odkrili?

“Seveda, prav zaradi v javnosti odmevnih dogodkov občani začnejo panično reagirati, počutijo se bolj ogroženi, saj jih skrbi za svojo varnost. Zato postanejo bolj pozorni, obveščajo policijo o sumljivih osebah, dogodkih in vse to vpliva na 'normalno delovanje' kriminalnih združb, saj se morajo zaradi takih dogodkov umakniti, skriti ali zaradi bojazni pred aretacijami prekiniti z celovitim izvajanjem svojih ilegalnih aktivnosti. Povedati je treba, da posamični v javnosti odmevni dogodki sprožijo pri ljudeh občutek ogroženosti, kar je normalno. Ko se zgodi umor med kriminalnimi združbami, se v javnosti začnemo spraševati, ali smo varni. Ja, smo varni, varni so ljudje, občani, ki se ne ukvarjajo z izvrševanjem kaznivih dejanj in se ne vpletajo v te združbe.”

“Ko se zgodi umor med kriminalnimi združbami, se v javnosti začnemo spraševati, ali smo varni. Ja, smo varni, varni so ljudje, občani, ki se ne ukvarjajo z izvrševanjem kaznivih dejanj in se ne vpletajo v te združbe.”

Maščevanje usmerjajo na točno določenega nasprotnika

Torej smo lahko nekako pomirjeni, saj doslej še ni prišlo do kolateralne škode.

“Sreča je, da do kolateralne škode ni prišlo. V takih primerih je cilj vedno en sam. Svoje maščevanje kriminalne združbe usmerijo na točno določeno osebo, dolžnika, nasprotnika, če se le da na takšen način, da niso ogrožene druge osebe, ki niso vpletene v kriminalne posle, se pravi čimbolj tiho, prikrito.”

Kakšna je vloga Slovencev v mednarodnih kriminalnih združbah. Včasih so bili bolj aktivni v logistiki. Danes najbrž ni več tako. Kako visoko so v teh družbah slovenski državljani?

“S ponudbo in povpraševanjem, z napredkom pri izvrševanju kaznivih dejanj, z mednarodnim sodelovanjem med kriminalnimi združbami, Slovenci na teh hierarhičnih lestvicah niso več le kurirji, ampak sodelujejo tudi neposredno s posameznimi vodji kriminalnih združb iz tujine. Te vodje kriminalnih združb imajo v Sloveniji svoje zaupnike, svoje skupine ljudi, ki jim nudijo podporo pri izvrševanju kaznivih dejanj. V vsaki državi je nekdo, ki je vreden zaupanja, da bo lahko posel organizirani kriminalni združbi sploh uspeval, gre za verigo zaupnikov.”

“Koprsko pristanišče je poleg ostalih evropskih pristanišč še naprej ključna logistična točka, ki ga kriminalne združbe poskušajo zlorabiti za vnos prepovedanih substanc v Evropo.”

Ne govorimo torej samo o povezovanju s kriminalnimi združbami, ki delujejo na Balkanu, gre za celo verigo. Sodelujejo tudi z mafijskimi združbami, ki delujejo v Italiji? Na katerih področjih?

“Drži, na vseh področjih, večinoma pa v poslih s prepovedanimi drogami, pri trgovini z ljudmi, orožjem, tihotapstvu ljudi in ponarejenem denarju. Kot primer lahko navedem, da smo v lanskem letu na območju Maribora prijeli kriminalno združbo, ki je poleg prodaje drog in tihotapstva ljudi razpečevala ponarejen denar. V zaključni akciji smo združbi zasegli približno 200.000 ponaredkov - za 20, 50, 100 in 200 evrov. Obstaja sum, da je združba ponaredke nabavljala od italijanske kriminalne združbe, ki je v Italiji imela svojo ilegalno tiskarno.”

Največ dobička navržejo posli z drogami in tihotapljenje ljudi

Katere dejavnosti so sicer najbolj dobičkonosne?

“Kot v vseh državah Evropske unije je na prvem mestu še vedno tihotapljenje in preprodaja prepovedanih drog ter tihotapljenje ljudi. To sicer občasno niha, odvisno od situacije v svetu. Če se v neki državi odpre vojno žarišče, začnejo ljudje bežati, kriminalne združbe to izkoriščajo v svoj prid, za izvajanje kaznivih dejanj s področja tihotapljenja ljudi. Služijo tudi s trgovino z ljudmi, zlasti v povezavi s prostitucijo, ponarejanjem denarja, pa tudi s ponarejanjem listin. Gre za ponarejene dokumente, ki jih kriminalne združbe uporabljajo za zakrivanje identitete svojih članov, govorimo o potnih listinah, osebnih izkaznicah, vozniških dovoljenjih. V zadnjih desetih letih je opazen porast organizirane eko kriminalitete, pa pojav mobilnih kriminalnih združb, ki izvršujejo organizirane rope pošt, bančnih ustanov, vlomov v bankomate. Slovenija je majhna država, meje so zelo blizu. Storilci pridejo v Slovenijo, izvršijo kaznivo dejanje in so še v isti uri lahko že v tujini. Zato je temelj vsake take preiskave dobro bilateralno in mednarodno policijsko sodelovanje. Omeniti velja tihotapstvo migrantov. Slovenija je tranzitna država, organizatorjev tihotapljenja ljudi je pri nas zelo malo. 90 odstotkov vseh prijetih tihotapcev ljudi je tujcev. Drugače je pri tihotapljenju prepovedanih drog, kjer se srečujemo z nekakšno mešanico, kjer se kot kurirji in tihotapci pojavljajo osumljenci iz različnih držav. Včasih je bila balkanska pot najbolj pomembna za tihotapstvo heroina, kokain prihaja iz največjih pristanišč, nizozemskega Rotterdama, iz italijanske Gioia Tauro, belgijskega Antwerpna, nemškega Hamburga, predvsem pa iz Španije, ki je v zadnjih letih postala ena izmed ključnih vstopnih točk za kokain iz južne Amerike. Slovenci so pogosto vpleteni v tihotapljenje kokaina in konoplje, ki večinoma prihaja po cestnih poteh z območja Španije.”

“Cilj teroristov in terorističnih dejanj je, da poskušajo z grozodejstvi v javnosti sprožiti čim večjo odmevnost, zgroženost, prestrašenost pri ljudeh, kar pa za organizirane kriminalne združbe ni značilno, saj stremijo le k pridobivanju protipravne premoženjske koristi.”

Kakšna je vloga koprskega pristanišča?

“Koprsko pristanišče je poleg ostalih evropskih pristanišč še naprej ključna logistična točka, ki ga kriminalne združbe poskušajo zlorabiti za vnos prepovedanih substanc v Evropo.”

Koliko prepovedanih drog je bilo odkritih v koprskem pristanišču lani, predlani?

“V koprskem pristanišču v letu 2023 ni bilo odkritih pošiljk prepovedanih drog, lani pa je bilo zaseženo 206 kilogramov kokaina in 3050 kilogramov kratoma, ki je na seznamu prepovedanih drog. Za amfetamine, dizajnerske droge in prekurzorje sintetičnih drog so izvorne azijske države, predvsem Kitajska. Kokain pa prihaja predvsem iz južne Amerike.”

“Če se v neki državi odpre vojno žarišče, začnejo ljudje bežati, kriminalne združbe to izkoriščajo v svoj prid.”

Še vedno je najbolj aktualno tihotapljenje drog v kontejnerjih

Lanski zaseg kokaina v koprskem pristanišču je bil zanimiv tudi zaradi načina tihotapljenja. Do ladje na sidrišču sta se s podvodnima skuterjema pripeljala potapljača. Ste v zadnjem obdobju odkrili še kakšne nove, inovativne načine tihotapljenja?

“Še vedno je najbolj aktualno tihotapljenje v kontejnerjih, droga je skrita v določenih pošiljkah blaga, raznih delih strojev, sadja in podobno. Ali pa v prirejenih prostorih v kontejnerjih, med dvojnimi stenami, hladilnih prostorih. Znan je tudi rip off in rip on način, ko nekdo v kontejner nastavi označene torbe, potovalke, ki so pripravljene za takojšen prevzem članov kriminalnih združb. V nekaterih evropskih državah, kjer imajo pristanišča, se v zadnjih letih pojavlja podvoden način tihotapljenja prepovedanih drog. Takšen način tihotapljenja drog pod vodno gladino je v zadnjem času kar v porastu. Drogo, skrito v vodotesne pakete, privežejo za posebne kavlje pod ladjo in pritrdijo z močnim magnetom ali pa jih skrijejo v odprtine pod gladino, v podvodne jaške. Včasih je bila droga skrita tudi v vozilih, ki so jih uvažali.”

Je podvodno tihotapljenje drog težje odkrivati?

“Slovenska policija izvaja vse preventivne ukrepe, tako glede podvodnega kot kontejnerska tihotapljenja. Tihotapci bodo vedno izkoriščali vse možnosti in načine tihotapljenja prepovedanih drog. Vse je težko. Ko nek način tihotapstva poznamo, stremimo k nadzoru in odkrivanju takšnih pošiljk.”

“Te vodje kriminalnih združb imajo v Sloveniji svoje zaupnike, svoje skupine ljudi, ki jim nudijo podporo pri izvrševanju kaznivih dejanj.”

Kaj pa tihotapljenje s pošto, preko spleta?

“V zadnjih petih letih v Sloveniji opažamo povečano tihotapstvo prepovedanih drog in prepovedanih snovi, ki se uporabljajo za šport, v poštnih pošiljkah, ta pojav je v enormnem porastu. Dobro sodelujemo s tujimi varnostnimi organi, s Finančno upravo Republike Slovenije in z logističnimi poštnimi centri. Kupci preko temnega spleta, darkneta, v tujini naročajo različne prepovedane droge, od sintetičnih drog, kanabinoidov do kokaina in prepovedanih tablet, nato pa jim te droge preko določenih spletnih storitev dobavitelji pošiljajo v Slovenijo. Odkritih je ogromno teh pošiljk.”

Stvari se najbrž spreminjajo tudi pri tihotapljenju ljudi. V zadnjem času so mediji poročali o vse bolj nasilnih storilcih, tudi o ugrabitvah, s katerimi naj bi od migrantov izsiljevali plačilo. Kaj ste doslej ugotovili?

“Slovenska policija v sodelovanju s tujimi državami zaznava na tako imenovani balkanski poti pojav nasilnih združb, ki delujejo predvsem na območju Srbije, Bosne in Hrvaške. Z nasilnimi dejanji poskušajo dobiti denar od sorodnikov, družin migrantov. V sodelovanju s tujimi policijami smo tudi sami že obravnavali nekatere primere ugrabitev in izsiljevanj migrantov na balkanski poti. V Sloveniji pa smo preiskovali dva posamična primera, in sicer na območju policijske uprave Koper. V obeh primerih še vedno aktivno sodelujemo s tujimi varnostnimi organi.”

“Z razvojem digitalizacije oziroma tehnološkim napredkom je treba spremeniti tudi miselnost in kazensko procesno zakonodajo. Svet gre naprej.”

Nezakonit dobiček vlagajo v nepremičnine, kritovalute, prenašajo v torbah v tujino

Kam kriminalne združbe vlagajo nezakonite zaslužke?

“Protipravno pridobljene zaslužke poskušajo legalizirati na različne načine, z vlaganjem v nepremičnine, z nakupom stanovanj, hiš, parcel, z vlaganjem v kriptovalute, v premično premoženje, kot so avtomobili, oblačila in podobno. Ali pa s transferjem denarja nekam v tujino.”

Kam pa?

“V različne države. Zelo aktualne so investicije v kripto valute. Omeniti velja tudi nakazila prek različnih finančnih metod transferja denarja, kot so western union, hawala in ostale metode, pa seveda še vedno t.i. klasičen fizičen prenos gotovine v torbah.”

Je težje odkriti zaslužke, ki jih vlagajo v kriptovalute, jih je mogoče zaseči, ustaviti?

“Ja, je mogoče, take primere smo že imeli. Enega od takih primerov smo obravnavali na območju Murske Sobote, ko je kriminalna združba preko spleta oziroma z uporabo darkneta naročala različne substance prepovedanih drog, nato pa jih iz skladišča na območju Murske Sobote preko poštnega načina in uporabe temnega spleta prodajala naprej, v različne države, tudi v Ameriko. Plačila so potekala v kriptovalutah, takrat je bil del tega denarja zasežen. Postopek na sodišču še traja. Tak način je značilen predvsem za tako imenovane moderne, mlajše storilce, ki se združujejo v kriminalne združbe. Starejši storilci, na tem področju neizkušeni organizatorji kriminalnih združb, pa zaupajo svojim finančnikom in poznavalcem sodobnih sistemov transferja denarja, ki za njih obvladujejo črna spletišča in kripto finančne transakcije.”

Z umetno inteligenco optimizirajo delovne procese tudi kriminalci

Omenili ste delovanje na spletu, temnem spletu. V zadnjem času veliko govorimo o umetni inteligenci. Kako je umetna inteligenca vstopila na trg organizirane kriminalitete?

“Če povem na splošno, umetna inteligenca ponuja nove priložnosti, širi nabor razpoložljivih možnosti in pristopov, ki jih imajo na voljo posamezniki in kriminalne združbe za izvrševanje kaznivih dejanj. S pomočjo določene opreme lahko z uporabo umetne inteligenco organizirane kriminalne združbe skrijejo oziroma priredijo identiteto svojih članov, lahko analizirajo potencialne žrtve, zlasti žrtve raznih izsiljevanj. Optimizirajo lahko svoje delovne procese, kot vsi mi nenazadnje. Z razvojem umetne inteligence se razvijajo tudi transakcijske sheme, ki jih lahko združbe uporabljajo za pranje denarja.”

Je to težje preiskovati?

“Kar se dogaja na spletu, je vsekakor težje preiskovati, kot kar je v fizičnem svetu.”

Ko odrežejo eno lovko, se takoj pojavi druga

Se da oceniti, kako uspešna je policija pri odkrivanju prepovedanih drog? Koliko tihotapcev migrantov se odkrije, koliko ponarejenega denarja se zaseže?

“Ko policija preiskuje določeno mednarodno kriminalno združbo, se je treba zavedati, da le za trenutek zapremo dotok prepovedanih drog, aretiramo člane kriminalnih združb, ki tihotapijo ljudi, razpečujejo ponarejen denar. A je povpraševanje zelo močno, tako da naslednja kriminalna združba takoj prevzame ta posel od organizirane kriminalne združbe, ki smo jo 'odstranili' s trga. Kako uspešni smo? Slovenska policija vlaga ogromno truda v preiskovanje kaznivih dejanj s področja organizirane kriminalitete. To preiskovanje temelji predvsem na mednarodnem sodelovanju, izmenjavi informacij, čezmejnih operacijah ... Poleg zgoraj naštetega je pri preiskovanju delovanja kriminalnih združb ključno proaktivno delovanje policije na terenu in specializacija preiskovalcev, pa tudi tožilcev in sodnikov, ki se ukvarjajo s preiskovanjem, pregonom in sojenjem v takih zadevah.”

Kako pogosti so primeri, ko policiji pri preiskovanju delovanja organiziranih kriminalnih združb pomagajo skesanci?

“Zaradi varovanja tajnosti podatkov lahko odgovorim le na splošno. Gre za enega od načinov, ki jih kriminalisti uporabljamo za preiskavo ali za preprečitev nekaterih hujših kaznivih dejanj.Tako kot v drugih državah v Sloveniji najhujša kazniva dejanja preiskujemo tudi s pomočjo skesancev, z mednarodnim sodelovanjem, s proaktivnim delovanjem na terenu, s prikritimi preiskovalnimi ukrepi. Ključni pa so prav prikriti preiskovalni ukrepi.”

V sosednjih državah imajo bolj učinkovito zakonodajo

Omenili ste prikrite preiskovalne ukrepe, kako naša procesna zakonodajo sledi razvoju. Včasih se zdi, da imate kriminalisti precej zvezane roke.

“Spremembe slovenske procesne zakonodaje gredo v zadnjih letih v to smer, da kriminalistično policijo kar precej omejujejo pri preiskovanju najhujših oblik kriminalitete. Organizirane kriminalitete ni mogoče preiskovati brez ključnih zakonskih procesnih orodij. To pa so prikriti preiskovalni ukrepi. Že desetletje opozarjamo na togost slovenske procesne zakonodaje, na omejitve pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, denimo nadzoru telekomunikacij. Imamo kar kratko časovno omejenost, ko jih lahko izvajamo, v sosednjih državah imajo, denimo, daljšo časovno omejenost. Lani je bil ponovno spremenjen zakon o kazenskem postopku, povečala se je stopnja suma za pridobivanju podatkov o lastništvih telefonskih številk, o lastnikih bančnih računov, za kar moramo zdaj obligatorno pridobiti odredbo sodišča. To nam otežuje delo, predvsem z vidika kriminalističnega načela hitrosti preiskovanja. Države, s katerimi mejimo, nimajo takšnih omejitev. Ne potrebujejo sodnih odredb. Govorimo pa samo o lastništvu telefonskih številk, ne o izpisih prometa na telefonskih številkah. Policije sosednjih držav so to že pred leti uredile, sploh v zakonu o telekomunikacijah, tako pri njih ni mogoče kupiti telefonske kartice oziroma številke, ne da bi kupec nudil svoje podatke. Govorimo o preprečevanju najhujših oblik kaznivih dejanj organizirane kriminalitete in terorizma. Slovenija, žal, na tem področju še ne dosega tega standarda. Glede na to, kar se dogaja zdaj po svetu, bi morali iti v to spremembo. Kajti varnosti se ne da kupiti, varnost je treba zagotoviti. Zagotovimo pa jo lahko predvsem s preventivo. Represija je prepozna.”

Kakšni so odzivi kolegov iz tujine, ko se pogovarjate o zakonodaji?

“Včasih so kar malo skeptični, predvsem z vidika pomanjkanja naših pooblastil za preiskovanje najhujših kaznivih dejanj. Imajo bolj učinkovito procesno zakonodajo, ki jim daje več možnosti uspešnega preiskovanja najhujših kaznivih dejanj in odkrivanja storilcev.”

Zakaj pri nas taka bojazen? Policija je po nekaterih ocenah vendarle najbolj nadzorovan organ.

“Drži. Ocenjujemo, da je policija v Sloveniji eden izmed najbolj nadziranih državnih organov. Sicer ne vem, od kod izvira ta bojazen, saj policija brez veljavnih odredb tožilstva in sodišča ne more izvajati prikritih preiskovalnih ukrepov. Prav je, da je policija nadzirana, saj ima širok spekter pooblastil. Temelj demokratične države je varovanje človekovih pravic in svoboščin. Toda za to, da bi lahko jutri preprečili neko kaznivo dejanje, s tem mislim na najhujša kazniva dejanja, moramo imeti za to ustrezna zakonska procesna in tehnična orodja. Če tega nimamo, je težko zagotoviti dokaze, s katerimi bi uspešno dokazovali storitev kaznivih dejanj oziroma zagotovili uspešnost nadaljnjih kazenskih postopkov na sodiščih.”

Ravno pri telekomunikacijskih sredstvih se je v zadnjih letih zgodil velik napredek. Če so se včasih kriminalci po telefonih pogovarjali v šifrah, zdaj uporabljajo raznovrstna kriptirana komunikacijska sredstva. Koliko pogovorov policija sploh še uspe prestreči?

“Po sedanji veljavni procesni zakonodaji imamo zmanjšane možnosti prestrezanja, predvsem zaradi pojava novih oblik kriptiranih komunikacijskih sredstev. Zato policija vztraja pri spremembi procesne zakonodaje, predvsem za to, da bi lahko prestrezala tudi tako imenovane kripto komunikacije. Vemo, da je odkritje sky komunikacije pokazalo realno situacijo organiziranega kriminala v evropskih in ostalih državah.”

Pomembna sfera preiskovanja delovanja organiziranih kriminalnih združb so tudi finančne preiskave. Koliko takšnih preiskav recimo letno opravijo policisti?

“Policija pri vsakem preiskovanju hujšega kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja, kjer nastane velika ekonomska škoda, vodi vzporedne finančne preiskave. Poskušamo ugotoviti, koliko denarja oziroma protipravnega premoženja si nekdo prisvaja. Lani so policisti opravili 349 finančnih preiskav, povprečno letno opravijo približno 410 finančnih preiskav. V skladu z zakonom o odvzemu premoženja nezakonitega izvora so med letoma 2022 in 2024 na podlagi finančnih preiskav podali skupno 24 predlogov za uvedbo finančne preiskave po tem zakonu. Nekatere so bile zelo uspešne, odvzeto je bilo premoženje - vozila, stanovanja, denar, parcele. Ključnega pomena je, da se določeni strukturi storilcev zaseže premoženje, ki so si ga protipravno pridobili z izvrševanjem kaznivih dejanj.”

Za vaše delo je pomembno, kako se stvari razpletajo na sodišču. S kakšnimi občutki spremljate procese, ki se praviloma začnejo s predlogi obrambe za izločitev po njihovi oceni nezakonitih dokazov?

“Sodišče je nadzorna institucija, ki ocenjuje, ali so dokazi zakoniti ali ne. Policija mora spoštovati vsako odločitev sodišča. Razumljivo je, da se obramba bori za to, da bi dokazala nedolžnost svojega klienta. K temu sodi tudi izločanje dokazov, to je ključno pravno dopustno orodje obrambe.”

Za uspešne preiskave kriminalistična policija potrebuje ustrezno orodje

Pred kratkim sem prebrala vašo izjavo, ki ste jo dali kot predsednik društva kriminalistov, da ima policija vedno bolj omejene možnosti preiskovanja najhujših kaznivih dejanj. Kaj ste s tem mislili? Na našo procesno zakonodajo, ki je lahko včasih ovira pri vašem delu?

“Da, zakonodaja je ključen dejavnik. Za uspešne preiskave kriminalistična policija potrebuje ustrezno orodje. Ključno ustrezno orodje za to, da bodo preiskave strokovne in zakonite, je dobra procesna zakonodaja, ki policiji omogoča, da zakonito pridobiva dokaze. Z razvojem digitalizacije oziroma tehnološkim napredkom je treba spremeniti tudi miselnost in kazensko procesno zakonodajo. Svet gre naprej. Določene ukrepe je treba prilagoditi tehnološkemu razvoju, da bomo bili konkurenčni z vidika zakonitosti, strokovnosti, pridobivanja kvalitetnih dokazov, ki bodo zdržali na sodišču.”

Torej ima tudi politika pomembno vlogo pri tem, kakšna orodja imate, v javnosti pa se zdi, da se - ko se zgodi kakšno odmevno kaznivo dejanje - to izkorišča za obračune med politiki.

“Javne razprave o delu kriminalistov, kot preiskovalcev, vsekakor niso na mestu, predvsem če so informacije v javnosti nepopolne, celo neresnične. Takšna javna razprava o našem delu, ki preiskujemo občutljiva in predvsem za družbo nevarna kazniva dejanja, lahko včasih privede celo do tega, da se ogrozi uspešnost preiskave in s tem odkritje storilcev. Kljub temu je treba poudariti, da moramo kriminalisti, ki preiskujemo kazniva dejanja, slediti svojemu cilju, to pa je odkritje storilcev in zagotavljanje dokazov, ki bodo omogočili uspešnost kazenskega postopka pred sodiščem. Naše vodilo je strokovnost, zakonitost, ne glede na vse te vplive. Storilci kaznivih dejanj, člani organiziranih kriminalnih združb spremljajo, kaj se dogaja v javnosti, spremljajo televizijo, časopise in se tako seznanjajo ter se pripravljajo na to, kako bi našli način, da jih ne bi odkrili oziroma da bi zakrili še tiste sledi, ki jih policija takrat, ko je bilo neko dejanje že storjeno, še ni uspela zavarovati. Za nas je pomembno, da je takrat, ko se zgodi neko hudo kaznivo dejanje, čim manj razprave. Policija vsakič, ko zaključi odmevno preiskavo, seznani javnost.”

Novinarji in javnost pa hočemo ravno obratno, pričakujemo čim več informacij.

“S tem sicer ni nič narobe. Prav je da je javnost seznanjena, vendar ko je preiskava že zaključena. Kriminalne združbe imajo včasih vzpostavljen proces pregledovanja medijev, da bi ugotovili čim več podatkov, ki lahko članom kriminalnih združb koristijo pri prikrivanju že izvršenega kaznivega dejanja. Poleg tega lahko vplivajo s korupcijskimi kaznivimi dejanji, imajo, denimo, nekoga v različnih sferah javnih služb, kjer poskušajo priti do ključnih podatkov. Takšne primere smo v preteklosti že raziskali, odkrili in pripeljali do sodišča. Dobiček organiziranih kriminalnih združb je nad bruto domačim proizvodom posamezne države. Za njih ni omejitev in z denarjem poskušajo kupiti svojo svobodo.”

Kakšne pa so povezave med organiziranimi kriminalnimi združbami in terorizmom?

“Nedavni dogodki po svetu kažejo na to, da nobena država ni imuna na takšne dogodke, niti Slovenija. Zato v policiji vlagamo veliko naporov, da poskušamo s spremembami zakonodaje kot tudi z reorganizacijskimi spremembami preprečiti najhujša kazniva dejanja, povezana s terorizmom. Povezava organiziranega kriminala in terorizma obstaja, potrebno pa je poudariti, da se organiziran kriminal in terorizem razlikujeta glede na svoje cilje. Organizirane kriminalne združbe delujejo le z enim ciljem, to je izključno pridobivanje protipravnega premoženja. Za terorizem pa je edini cilj ideološki. Povezava med terorističnimi organizacijami in organiziranim kriminalom je aktualna predvsem takrat, ko določena teroristična organizacija potrebuje določena sredstva za izvršitev svojega dejanja. Denimo orožje, ki ji ga priskrbijo kriminalne združbe. Če teroristična organizacija deluje v državi, ki je izvorna za prepovedane droge, bo drogo v zameno za orožje, kot kupnino, predala kriminalni združbi. Cilj teroristov in terorističnih dejanj je, da poskušajo z grozodejstvi v javnosti sprožiti čim večjo odmevnost, zgroženost, prestrašenost pri ljudeh, kar pa za organizirane kriminalne združbe ni značilno, saj stremijo le k pridobivanju protipravne premoženjske koristi.”