Boris Benko iz dua Silence je človeštvu kritično napovedal ... no, naj ostane za ponovitve, ki bodo na drugih prizoriščih.
Foto: Maja PertiÄŤ GombaÄŤČlovek je človek, če ostane človečen
Plesno-glasbeno Brezmejno telo, ki sta ga v začetku julija le dvakrat na Cerju uprizorila mednarodni plesni ansambel MN Dance Company in duo Silence, je bilo - zdaj lahko pritrdimo napovedi - eden vrhuncev EPK. Pretresljivo.
Plesni ansambel je s plesalci z več koncev sveta pod vodstvom goriškega plesnega in koreografskega para Nastje Bremec Rynia in Michala Rynie že tri leta ustvarjal niz predstav in miniaturk, ki so se sestavile v eno, naslovljeno Brezmejno telo. In če že domači mediji skorajda več ne prepoznavamo vrednosti strokovnih kritik, naj o enem najvznemirljivejših dogodkov na GO! 2025, ki se preveša v drugo polovico, pričajo vsaj fotografski vtisi, s katerimi smo skušali ujeti nekaj vzdušja. Svojevrsten preskus, pravi test človečnosti z uvodno anketo prek skeniranja QR kode, se sprašuje o mejah med človeškim telesom in našo željo po več(nosti) ter sobivanju s tehnologijo in vse bolj prisotno umetno inteligenco. Do kdaj smo ljudje še ljudje, je eno osrednjih vprašanj, ki jih je med gibe vtkal plesni ansambel, v melodije in še neposredneje v besedilo pa duo Silence, natančneje Boris Benko, tudi avtor besedila, ter Primož Hladnik, ki je podpisal orkestralne aranžmaje simfonikov RTV in v živo izvajal elektronske kompozicije. Do kdaj je torej človek še človek? Bi verjeli milijarderju iz ZDA, ki trdi, da je šibkost evropske družbe sočutje? Da čutimo sočloveka? Človečnost?