Cena svobode so amputirane noge in roke

Jevgenij je na bojišče odšel septembra, do poškodbe pa je prišlo decembra. “Bojeval sem se zgolj mesec dni, potem pa obležal,” pove sprijaznjeno. Dobro je, da je bil v trenutku bombardiranja v jarku. Prva postaja je bila bolnišnica v mestu Dnipro, nato so ga premestili v Kijev, ko se je stanje stabiliziralo, pa so ga na rehabilitacijo prepeljali v Lvov.

Pred vojno je sprva deloval kot voznik in nato kot policist. Jevgenijeva mama se je v zadnjih mesecih, ko sta s sinom v Lvovu, nekoliko umirila. “Mi sicer živimo blizu Belorusije in veliko časa smo preživeli v zaklonišču. Da bi vi vedeli, kako vesela sem, da je moj sin živ, in zelo sem ponosna nanj,” pove z žarečimi očmi. Obenem pa je - kljub zatočišču, ki ga Lvov predstavlja za mnoge notranje razseljene Ukrajince-- tukaj težko biti popolnoma sproščen. Sploh zato, ker jih skrbi, kaj se bo zgodilo v njihovim domom v Žitomiru. Bližnja Belorusija je z Rusijo pobratena in popolnoma zvezana država, ki svoje meje odpira za napade na Ukrajino. Lepo število raket torej prileti prav s te strani. Zanimivo je, da tudi Belorusi v ukrajinski vojni vidijo priložnost za svojo svobodo - Regiment Kastus Kalinojski je vojaška formacija beloruskih prostovoljcev v oboroženih silah Ukrajine, ki se od prvih dni vojne pridružujejo boju in se upirajo Lukašenkovemu režimu, ki ga podpira Moskva. Njihovo geslo je: “Za našo in vašo svobodo”. Z osvoboditvijo Ukrajine si prizadevajo osvoboditi Belorusijo.

V Lvov na zdravljenje prihajajo ljudje iz celotne Ukrajine. Prevoz ranjencev z vlakom traja tudi po dva dni.