Čas, ko “eksplodira novo življenje”

Korenine praznovanja velike noči segajo v predkrščansko dobo, ko so ljudje verovali v zmago pomladi in poletnih duhov nad zimskimi. Prvine praznovanja, kot so hrup in trušč (regljanje), motiv ognja in luči, najrazličnejše jedi ter pomladne igre, izhajajo iz poganskega obdobja, ko je bilo v ospredju še slavljenje narave, pomladi in novega življenja. “Pomlad prinaša občutje pričakovanja pri človeku in tudi verski praznik je ohranil kar nekaj od tega, saj slavi vstajenje Kristusa, kar simbolizira ponovno rojstvo,” pojasnjuje etnologinja dr. Rožana Koštial, ki že dolga leta raziskuje in popisuje navade ljudi po vaseh slovenske Istre.

Predpriprave in veliki petek

“Ker pozimi narava umira in se potem pomladi ponovno prebuja, je bila ena od zelo starih navad sejanje pšenice. Ne samo za božič, tudi za veliko noč so posejali pšenico, ki je vzklila in simbolizirala novo rast, in temu so rekli Adonisovi vrtički. Najdlje se je to ohranilo v cerkvah, kjer so z mlado pšenico okrasili oltarje, doma pa so jih postavili na okensko polico, poleg pa prižgali lumin, lučko, narejeno iz vode, olja in stenja. Ogenj si prižgal za svoje pokojne, naznanjal je tudi en drugačen, svečan dan in opozarjal na praznik,” pravi etnologinja. “To prebujenje narave pa se odraža tudi v dušah ali srcih,” poudarja Koštial.