Breginj: iz ozadja v ospredje
Breginjski kot z največjim naseljem Breginj na skrajnem zahodu Slovenije je bil dolga leta zapostavljen v žepu kobariške občine, v zadnjem času pa se zaradi vabljive reke Nadiže in številnih drugih zanimivosti prebija v turistično ospredje.
Breginj z okoli 250 prebivalci leži v nekakšnem naravnem amfiteatru ob vznožju Stola (1673 m) ob potoku Bela, za dodatno lepoto in atraktivnost poskrbi bližnja reka Nadiža s koriti pod vasjo Logje. Vabljiva pokrajina z številnimi etnološkimi in sakralnimi objekti privablja pohodnike in kolesarje, poleti pa k Nadiži množico kopalcev, kar je na vrhuncu sezone že nekoliko moteče zaradi pomanjkanja parkirišč. Prav zaradi obremenitve Občina Kobarid skupaj z domačini snuje strategijo turističnega razvoja do leta 2030, ki vključuje tudi gradnjo čistilnih naprav, saj se zdaj večina odplak steka kar v reko. Vse več je apartmajev, v Robidišču kolesarje vabi Trail Center.
Breginj je sestavni del Beneške Slovenije, katere večji del pripada Furlaniji Julijski krajini, 17 zaselkov in vasi pa je v Sloveniji. Je nekakšna prispodoba enega najhujših potresov v Furlaniji in Sloveniji, ki je z dvema sunkoma maja in septembra 1976 postavil tudi življenje v Breginjskem kotu na glavo. Breginj so skoraj v celoti porušili. Pred tem je veljal za biser edinstvene beneško-slovenske arhitekture. Ohranili so zgolj cerkev z župniščem in staro vaško jedro z dvema domačijama, v katerih domujeta etnološki muzej in galerija, oživljajo ga z dodatnimi vsebinami, tako da spet postaja center družabnega dogajanja. V Breginju najdemo tudi zasebni muzej prve svetovne vojne.
