Borut Štrukelj: “Cepljenje proti covid-19 bi lahko plačala država”

Pravijo, da za vsako bolezen rož'ca raste, za novi koronavirus pa je vendarle ni. Tudi cepiva (še) ne. Ali čas njegovega odkritja podaljšuje tudi nov način razvoja cepiv?

“Pionir cepiv je bil v 18. stoletju Edward Jenner, znan odkritelj cepiva proti črnim kozam, ki je ugotovil, da če rani kožo človeka z govejimi kozami, ta sploh ne zboli za črnimi kozami. To njegovo početje ni bilo prav nič etično, saj je poskus izpeljal na sinu svojega konjarja, ne na svojih otrocih. A mu oprostimo, saj je bil vendarle oče nečemu novemu, utemeljitelj imunologije. Od tega trenutka dalje se cepiva razvijajo in so učinkovita. Z njimi nam je uspelo, denimo, reducirati črne koze, v Evropi tudi virus otroške paralize. Zanimiv je pogled na začetek 20. stoletja, ko je bila pričakovana življenjska doba 47 let. Danes znaša 83 let. Kljub temu, da imamo slabši zrak, vodo, okolje, večji stres, da smo podvrženi vsemogočim boleznim ... Odgovor na vprašanje, kaj nam je dalo dodatnih 40 let življenja, so - poleg higiene seveda - cepiva in antibiotiki. Če se ozremo na sam razvoj cepiv, je bil ta do pojava novega koronavirusa klasičen. Kar pomeni, da raziskovalci gojijo antigen. To je določen patogen, bakterija, virus ali njegov delec, ki ga damo v organizem, organizem ga prepozna kot tujek in razvije imunost. Sedaj pa se uveljavlja povsem nov način razvoja cepiv. V telo ne apliciramo več delca bakterije ali virusa, ampak genski material. Torej gen, ki kodira za tisto površinsko beljakovino virusa, ki povzroči v našem organizmu odgovor. Odgovor pa je nastanek protiteles. Imamo torej popolnoma novo tehnologijo, za katero že vemo, da je učinkovita. Če namreč damo košček genetskega materiala v obliki DNK ali RNK molekule v naše celice, jih s tem prisilimo, da začnejo izdelovati virusni protein. In ko se ta izloča iz celice, ga naš imunski sistem spozna za tujega in začne proizvajati protitelesa. Ne vemo pa še, kako varna je ta tehnologija in prav glede varnosti moramo biti previdni.”

Že v srednji je imel lasten laboratorij

Dr. Borut Štrukelj je eden večjih strokovnjakov na področju farmakognozije in genskega inženiringa pri nas. Po izobrazbi je farmacevt, saj je z odlično oceno diplomiral na fakulteti za farmacijo. Doktoriral je na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo iz smeri biokemija in se podoktorsko izpopolnjeval na Nizozemskem. Kot redni profesor je zaposlen na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, predava pa tudi na Biotehniški fakulteti. Je tudi gostujoči profesor Univerze Duquesne v ZDA, za kar je pred desetimi leti prejel Fulbrightovo štipendijo. Vso poklicno pot je kot raziskovalec dopolnilno zaposlen tudi na Institutu Jožef Stefan na področju biokemije in biotehnologije. Področje dela dr. Štruklja so tudi zdravilne rastline oziroma sodobni pristop k učinkovanju snovi iz zdravilnih rastlin. Pravi, da ga je to področje zanimalo že od malih nog, ko je del otroštva preživel v Ilirski Bistrici. “Ko me je oče vprašal, kaj bi rad za rojstni dan, sem rekel, da sekiro, da bom lahko šel v gozdove. Najljubši so mi bili izleti z družino na Mašun ali Snežnik.” Ko so se preselili v Koper, je zgodaj začel obiskovati knjižnico, da bi se poučil o rastlinah. “Postal sem tudi tabornik in ker sem jim vedno razlagal o rastlinah, je bilo eno izmed mojih imen tudi Apotekar,” dodaja Štrukelj. Že v drugem letniku gimnazije je imel svoj laboratorij, kjer je izoliral različne učinkovine iz zdravilnih rastlin in tedaj se je tudi odločil za študij farmacije. Je prejemnik številnih nagrad za znanstvene dosežke, obenem tudi soavtor več svetovnih patentnih prijav in enega patenta na področju transgenih rastlin ter svetovnega patenta na področju bakteriofagnega prikaza. Aktiven je tudi kot avtor več kot 180 znanstvenih in strokovnih člankov ter član več svetovnih, evropskih in slovenskih združenj s področja farmacije in molekularne biologije. Med drugim deloval kot izvedenec v evropski agenciji za zdravila (EMA).

Foto: Tomaž Primožic/FPA