Bojan Kumer: Moja vizija je energija brez fosilnih virov

“Ko smo si zadali to številko, kot da bi bili preroški. Tedaj sem sodeloval kot državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Delež ni bil določen na pamet. Dejansko smo tedaj imeli večjo samooskrbnost, vendar so posamezne elektrarne manj obratovale, saj smo lahko energijo ceneje uvažali in s tem slovenskim odjemalcem zagotavljali nižjo ceno. Pa tudi krize ni bilo na vidiku, trg je deloval zelo dobro in konkurenčno, cene je imela Slovenija nizke. V določenih urah dneva, ko so bile cene nizke, sta manj obratovali termoelektrarni (Termoelektrarna Brestanica in Termoelektrarna Šoštanj), zato smo proizvedli manj lastne energije. Tako smo vplivali na manjšo letno samooskrbo, pa čeprav smo imeli več razpoložljivih kapacitet. Kar posledično pomeni, da bi tehnično lahko proizvajali več elektrike, vendar bi bila potem skupna miks cena višja. Lani pa smo doživeli hudo sušo, požare (izklope energetske infrastrukture), premajhen je bil izkop premoga iz Premogovnika Velenje, remont Nuklearne elektrarne Krško se je nekoliko zavlekel in še zemeljskega plina iz Rusije zaradi vojne v Ukrajini ni bilo dovolj. Z vsemi temi posledicami smo se soočali od junija, tako je bilanca za celo leto lani takšna, da smo morali uvoziti prek 30 odstotkov električne energije, torej je naša samooskrba padla pod 70 odstotkov.”

“Večinoma iz severnih držav, saj je tam praviloma cenejša. Nekatere ure v dnevu je bil uvoz tudi z juga. Upoštevati velja, da je polovica električne energije iz Jedrske elektrarne Krško (NEK) hrvaške. Deloma smo jo uvažali tudi iz severne Italije. Mrežo prenosnih daljnovodov imamo tako dobro povezano s sosednjimi državami, da se lahko glede uvoza oziroma izvoza zelo veliko prilagajamo oz. smo zelo fleksibilni, kar je ogromna prednost slovenskega elektroenergetskega sistema. Na to računamo tudi v prihodnosti, saj se bomo usmerili v pridobivanje električne energije iz sončnih elektrarn in bo naša velika fleksibilnost izrednega pomena oziroma odločilna.”